Pojasnjevalniki

Varstvo pravic intelektualne lastnine je ključno za spodbujanje naložb v raziskave in razvoj, hkrati pa pospešuje ustvarjalnost in lojalno konkurenco.

Za blago, uvoženo v EU iz preostalega sveta, veljajo tarife v skladu s pravili in načeli Svetovne trgovinske organizacije.

EU s svojimi shemami kakovosti varuje dediščino evropskih kmetijskih proizvodov. Te sheme potrošnikom omogočajo enostavno prepoznavanje kakovostnih proizvodov, proizvajalcem, tudi tistim zunaj EU, pa ponujajo tržne priložnosti.

Akt EU o čipih priznava bistveno vlogo, ki jo imajo mikročipi na vseh področjih – od potrošniške elektronike do kritične infrastrukture –, in njihov pomemben prispevek h konkurenčnosti EU.

Cilj evropskega zelenega dogovora je ustvariti čistejšo, bolj zdravo in podnebno nevtralno Evropo s preoblikovanjem načina proizvodnje in potrošnje.

Večina sistemov umetne inteligence (UI) je varnih in koristnih, saj povečujejo učinkovitost in znižujejo stroške. Nekateri pa vseeno predstavljajo tveganja, na primer za diskriminacijo, zato jih je treba skrbno regulirati.

EU je določila pravila, ki podjetjem nalagajo, da dokažejo utemeljenost svojih zelenih trditev o trajnostnosti, ter potrošnike in potrošnice ščitijo pred zelenim zavajanjem in nepoštenimi poslovnimi praksami.

Zaradi pravil o okoljsko primerni zasnovi so na trg EU dani bolj okoljsko trajnostni, energijsko učinkoviti in trajni izdelki, primerni za krožno gospodarstvo.

Uporaba prisilnega dela pri izdelavi proizvodov ostaja svetovni problem, za rešitev katerega so potrebni skupni mednarodni predpisi. Z novo zakonodajo EU bomo proizvode, proizvedene s prisilnim delom, učinkovito izločali s trga Unije.

Trgovinski sporazumi EU urejajo trgovinske odnose z državami, ki niso članice EU, ter so namenjeni ustvarjanju boljših trgovinskih priložnosti in odpravljanju trgovinskih ovir.