"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.

Za več informacij in spremembo nastavitev obiščite stran o naši politiki glede piškotkov.

български español čeština dansk Deutsch eesti Ελληνικά English français Gaeilge hrvatski italiano latviešu lietuvių magyar Malti Nederlands polski português română slovenčina slovenščina suomi svenska
Skip to content

Proizvodi, proizvedeni s prisilnim delom

Uporaba prisilnega dela pri proizvodnji proizvodov ostaja svetovni problem. Namen zakonodaje EU je proizvode, narejene s prisilnim delom, učinkovito izločiti s trga Unije.

Realnost prisilnega dela

Prisilno delo, vključno s prisilnim delom otrok, je še vedno zelo razširjeno po vsem svetu. Mednarodna organizacija dela (MOD) ocenjuje, da na svetu prisilno delo opravlja približno 27,6 milijona ljudi, od tega 3,3 milijona otrok.

Prisilno delo, kot ga opredeljuje MOD, je „vsako delo ali storitev, ki se pod pretnjo kazni zahteva od posameznika in za katero se le-ta ni prostovoljno odločil“.

Nanaša se na primere, ko so osebe prisiljene k delu bodisi z uporabo nasilja ali z ustrahovanjem bodisi z drugimi bolj posrednimi sredstvi, npr. manipuliranjem dolgov, zadržanjem identifikacijskih dokumentov ali grožnjami, da bodo ovadene organom za priseljevanje.

Prisilno delo je še vedno prisotno v številnih sektorjih, kot so tekstilna in rudarska industrija ter kmetijstvo.

Tekstil

Kmetijstvo

Rudarstvo

Strategija EU za prepoved proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom

EU je sprejela pravila o prepovedi dajanja vsakršnih proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, na trg EU, omogočanja njihove dostopnosti na njem in njihovega izvoza iz EU.

Za dosego tega je z zakonodajo, ki je začela veljati decembra 2024, vzpostavljen strukturiran okvir za prepoved uporabe prisilnega dela v proizvodnji blaga EU in v dobavnih verigah.

Namen zakonodaje je pooblastiti EU, da proizvod – ne glede na to, ali je bil proizveden v EU ali pa je bil vanjo uvožen –, za katerega se izkaže, da je povezan s prisilnim delom, na enotnem trgu prepove in ga z njega odstrani.

Pravila se bodo začela uporabljati 14. decembra 2027: od tega datuma se na trgu EU ne sme prodajati noben proizvod, proizveden s prisilnim delom.

Preiskave

Da bi Komisija pomagala oceniti morebitne kršitve te uredbe, razvija podatkovno zbirko, ki bo vsebovala preverljive in redno posodobljene informacije o področjih ali proizvodih s tveganjem prisilnega dela.

Za vodenje preiskav bodo pristojni različni organi:

  • Komisija je pristojna zunaj ozemlja EU
  • pristojni nacionalni organ vodi, kadar so tveganja na ozemlju države članice

Organi držav članic bi si morali izmenjevati informacije z drugimi državami članicami, če sumijo, da do kršitev uredbe prihaja v drugih delih EU, ali s Komisijo, če sumijo o uporabi prisilnega dela v tretji državi.

Merila za ocenjevanje kršitev te uredbe so:

  • obseg in resnost domnevnega prisilnega dela
  • količina ali obseg proizvodov, ki so dani na trg Unije ali so dostopni na njem
  • deleždelov proizvoda, za katere je verjetno, da so proizvedeni s prisilnim delom, v končnem proizvodu
  • bližina gospodarskih subjektov domnevnim tveganjem prisilnega dela v njihovi dobavni verigi, pa tudi njihov vpliv na njihovo obravnavo

Končna odločitev

Končno odločitev bo sprejel organ, ki je vodil preiskavo.

Odločitev, ki jo sprejme nacionalni organ, se bo uporabljala v vseh drugih državah članicah na podlagi načela vzajemnega priznavanja.

Če organi ugotovijo, da je bilo uporabljeno prisilno delo, se lahko odločijo za prepoved in umik proizvodov s trga EU in spletnih tržnic. Če pa proizvajalci odpravijo prisilno delo iz svojih dejavnosti ali dobavnih verig, se lahko prepovedani proizvodi vrnejo na trg EU.

Kateri proizvodi bodo prepovedani?

Pravila zajemajo vse proizvode, ki so proizvedeni s prisilnim delom ali dani na trg EU in na njem dostopni ali ki se izvažajo iz EU.

Zakonodaja zajema vse industrijske sektorje.

Povečanje zaupanja potrošnikov

Namen novih pravil je povečati zaupanje potrošnikov, saj je v zvezi s proizvodi na trgu EU zagotovljeno spoštovanje standardov na področju človekovih pravic.

Podjetjem bi lahko zakonodaja omogočila, da racionalizirajo prizadevanja na področju socialne trajnostnosti, s tem pa povečajo zaupanje javnosti in izboljšajo verodostojnost pri strankah.

Cilj predvidene prepovedi je dejavno prispevati k svetovnim prizadevanjem za izkoreninjenje prisilnega dela ter za varstvo pravic delavcev in pravic otrok.

Glej tudi

Sodobna steklena poslovna stavba z zelenimi navpičnimi poudarki, zraven katere je ilustriran kontrolni seznam z zelenimi kljukicami in listi, ki simbolizirajo trajnostnost in okoljsko odgovornost.

Trajnostnost podjetij

Varstvo in spodbujanje človekovih pravic

Podoba tehtnice pravičnosti, zdravstvene delavke in gradbenega delavca, ki držita vsak svojo tablico z listom papirja.

Pravice delavcev

Zadnja posodobitev: 17. avgust 2024