Proizvodi, proizvedeni s prisilnim delom
Uporaba prisilnega dela pri izdelavi proizvodov ostaja svetovni problem, za rešitev katerega so potrebni skupni mednarodni predpisi. Z novo zakonodajo EU bomo proizvode, proizvedene s prisilnim delom, učinkovito izločali s trga Unije.
Realnost prisilnega dela
Prisilno delo, vključno s prisilnim delom otrok, je še vedno zelo razširjeno po vsem svetu. Mednarodna organizacija dela (MOD) ocenjuje, da na svetu prisilno delo opravlja približno 27,6 milijona ljudi, od tega 3,3 milijona otrok.
Prisilno delo, kot ga opredeljuje MOD, je „vsako delo ali storitev, ki se pod pretnjo kazni zahteva od posameznika in za katero se le-ta ni prostovoljno odločil“.
Nanaša se na primere, ko so osebe prisiljene k delu bodisi z uporabo nasilja ali z ustrahovanjem bodisi z drugimi bolj posrednimi sredstvi, npr. manipuliranjem dolgov, zadržanjem identifikacijskih dokumentov ali grožnjami, da bodo ovadene organom za priseljevanje.
Prisilno delo je še vedno prisotno v številnih sektorjih.
Tekstil
Kmetijstvo
Rudarstvo
Strategija EU za prepoved proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom
EU je sprejela pravila o prepovedi dajanja vsakršnih proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, na trg EU, omogočanja njihove dostopnosti na njem in njihovega izvoza iz EU.
Za dosego tega je z zakonodajo, sprejeto novembra 2024, vzpostavljen strukturiran okvir za prepoved uporabe prisilnega dela v proizvodnji blaga EU in v dobavnih verigah.
EU bo tako pooblaščena, da proizvod – ne glede na to, ali je bil proizveden v EU ali pa je bil vanjo uvožen –, za katerega se izkaže, da je povezan s prisilnim delom, na enotnem trgu prepove in z njega odstrani.
Preiskave
Da bi Komisija pomagala oceniti morebitne kršitve te uredbe, bo vzpostavila podatkovno zbirko, ki bo vsebovala preverljive in redno posodobljene informacije o področjih ali proizvodih s tveganjem prisilnega dela.
Za vodenje preiskav so pristojni različni organi:
- Komisija je pristojna zunaj ozemlja EU
- pristojni nacionalni organ vodi, kadar so tveganja na ozemlju države članice
Organi držav članic bi si morali izmenjevati informacije z drugimi državami članicami, če sumijo, da do kršitev uredbe prihaja v drugih delih EU, ali s Komisijo, če sumijo o uporabi prisilnega dela v tretji državi.
Merila za ocenjevanje kršitev te uredbe so:
- obseg in resnost domnevnega prisilnega dela
- količina ali obseg proizvodov, ki so dani na trg Unije ali so dostopni na njem
- deleždelov proizvoda, za katere je verjetno, da so proizvedeni s prisilnim delom, v končnem proizvodu
- bližina gospodarskih subjektov domnevnim tveganjem prisilnega dela v njihovi dobavni verigi, pa tudi njihov vpliv na njihovo obravnavo
Končna odločitev
Končno odločitev bo sprejel organ, ki je vodil preiskavo.
Odločitev, ki jo sprejme nacionalni organ, se bo uporabljala v vseh drugih državah članicah na podlagi načela vzajemnega priznavanja.
Če organi ugotovijo, da je bilo uporabljeno prisilno delo, se lahko odločijo za prepoved in umik proizvodov s trga EU in spletnih tržnic. Če pa proizvajalci odpravijo prisilno delo iz svojih dejavnosti ali dobavnih verig, se lahko prepovedani proizvodi vrnejo na trg EU.
Kateri proizvodi bodo prepovedani?
Predlog zajema vse proizvode, ki so proizvedeni s prisilnim delom ali dani na trg EU in na njem dostopni ali ki se izvažajo iz EU.
Nova zakonodaja bo zajemala vse industrijske sektorje.
Povečanje zaupanja potrošnikov
Nova pravila bodo povečala zaupanje potrošnikov, saj je v zvezi s proizvodi na trgu EU zagotovljeno spoštovanje standardov na področju človekovih pravic.
Kar zadeva podjetja, bi prek predloga lahko racionalizirali prizadevanja za socialno trajnostnost ter se zavzemali za večje zaupanje javnosti in večjo verodostojnost med strankami.
Cilj predvidene prepovedi je dejavno prispevati k svetovnim prizadevanjem za izkoreninjenje prisilnega dela ter za varstvo pravic delavcev in pravic otrok.
Glej tudi
Zadnja posodobitev: 9. december 2024