Kako deluje sistem tarif EU
Za blago, uvoženo v EU iz preostalega sveta, veljajo tarife v skladu s pravili in načeli Svetovne trgovinske organizacije.
Kaj so tarife?
Tarifa je davek, ki se obračuna na uvoz blaga. Glavni namen tarif je:
spodbujanje lokalnih podjetij in delovnih mest
zaščita domače industrije pred nepošteno konkurenco
Običajno je izražena v smislu ad valorem (tj. z odstotkom deklarirane vrednosti blaga) ali v absolutnem smislu (npr. 100 EUR na tono). Manj pogosto je lahko izražena kot vrednost, sestavljena iz obeh navedenih elementov.
Tarife se večinoma obračunavajo za uvoz, obstajajo pa tudi primeri izvoznih tarif.
S tarifami se povečujejo prihodki za državni proračun in zvišujejo cene uvoženih izdelkov, kar domačim proizvodom daje cenovno prednost.
Če bi EU na primer uvedla 20-odstotno tarifo za elektronske naprave iz Kitajske, bi podjetje, ki uvozi pametni telefon v vrednosti 200 EUR, plačalo tarifo v višini 40 EUR. Podjetje lahko ta dodatni strošek prenese na stranke, zaradi česar je ta pametni telefon dražji.
Kako delujejo tarife?
Carinski organi vseh držav EU zahvaljujoč carinski uniji sodelujejo podobno, kot da bi bili en sam organ. Za blago, uvoženo na njihovo ozemlje iz držav zunaj EU, uporabljajo enake tarife.
75 % pobranih carinskih dajatev je namenjenih proračunu EU, kar predstavlja 13,7 % skupnega proračuna za leto 2024.
Evropska unija pri tarifah upošteva načela in pravila Svetovne trgovinske organizacije (STO), katere članica je od leta 1995. Njene članice so tudi vse posamezne države članice EU.
Eno glavnih načel STO je znano kot obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi. To pomeni, da države običajno ne smejo delati razlik med svojimi trgovinskimi partnerji. So pa dovoljene so nekatere izjeme. Države lahko na primer sklenejo prostotrgovinski sporazum, ki se uporablja samo za blago, s katerim se trguje znotraj določene skupine. Ali pa lahko države postavijo ovire za izdelke iz določenih držav, za katere se šteje, da z njimi trgujejo nepošteno.
Kaj so trgovinske vojne?
Trgovinska vojna je gospodarski spor med dvema državama ali subjektoma. Do njega lahko pride, kadar ena država sprejme povračilne ukrepe proti domnevnim nepoštenim trgovinskim praksam druge države z omejitvami na uvoz, na primer s tarifami. Trgovinske vojne povzročajo višje stroške za podjetja in potrošnike v vpletenih državah.
ZDA so na primer leta 2018 uvedle tarife na jeklo in aluminij iz EU. EU je zato v odziv uvedla tarife na izdelke iz ZDA, kot so motorna kolesa in viski bourbon.
EU uporablja instrumente trgovinske zaščite, kot so protidampinške dajatve, da bi zaščitila industrijske panoge EU pred izkrivljanjem mednarodne trgovine. Uporaba teh instrumentov s strani EU temelji na pravilih Svetovne trgovinske organizacije.
Instrument EU za odvračanje od prisilnih ukrepov Uniji in njenim državam članicam zagotavlja sredstvo za odvračanje od gospodarske prisile tretjih držav in za odzivanje nanjo. Njegov cilj je prek dialoga umiriti razmere in spodbuditi odpravo prisilnih ukrepov na področju trgovine in naložb.
EU lahko tudi vloži pritožbo v okviru sistema STO za reševanje sporov, ki zagotavlja mehanizme za reševanje trgovinskih sporov med članicami organizacije.
Vsaka članica STO lahko v skladu z vnaprej določenimi pravili vloži pritožbo zaradi kršitev pravil organizacije. STO pomaga preprečevati stopnjevanje trgovinskih sporov.
Od ustanovitve STO leta 1995 je bila EU vpletena v 201 primer: v 110 primerih kot pritožnik, v 91 pa kot tožena stranka.
Nižje tarife na podlagi trgovinskih sporazumov
EU se pogaja o trgovinskih sporazumih s tretjimi državami, da bi znižala tarife in olajšala trgovino.
Nekateri sporazumi se osredotočajo predvsem na odpravo tarif, drugi pa vključujejo širše zaveze glede storitev, naložb, vladnih naročil, konkurence, različnih regulativnih vprašanj, trajnostnega razvoja in drugih tem.
Trenutno ima EU največjo trgovinsko mrežo na svetu. EU je pogodbenica 44 veljavnih sporazumov s približno 80 partnerji.
EU je trenutno:
- na svetu vodilna na področju trgovine z blagom in storitvami
- glavna trgovinska partnerica za približno 80 partnerjev
- druga največja izvoznica in uvoznica blaga na svetu
Enotni trg EU, območje brez tarif
Z vzpostavitvijo carinske unije leta 1968 so bile tarife med državami članicami EU odpravljene, kar je ustvarilo enotni trg s prostim pretokom blaga, storitev, kapitala in oseb.
Če ni tarif, lahko podjetja poslujejo z nižjimi stroški, se lažje širijo čez meje in dostopajo do večje baze strank. Potrošniki imajo koristi zaradi večje izbire, boljših cen in visokih varnostnih standardov za izdelke in storitve.
To povezovanje enotnega trga koristi državljanom in državljankam ter podjetjem po vsej regiji ter je ključno gonilo konkurenčnosti in rasti EU.
Glej tudi
Trgovina
Vloga EU v svetovni trgovini
Trgovina med EU in ZDA: dejstva in številke
Zadnja posodobitev: 12. maj 2025