Trgovinski sporazumi EU
Trgovinski sporazumi EU urejajo trgovinske odnose z državami, ki niso članice EU, ter so namenjeni ustvarjanju boljših trgovinskih priložnosti in odpravljanju trgovinskih ovir.
Kaj so trgovinski sporazumi
Trgovinske odnose EU s tretjimi državami urejajo trgovinski sporazumi, ki so namenjeni ustvarjanju boljših trgovinskih priložnosti in odpravljanju trgovinskih ovir.
EU s svojo trgovinsko politiko tudi promovira evropska načela in vrednote, med drugim demokracijo in človekove pravice, pa tudi varstvo okolja in socialne pravice.
Vrste trgovinskih sporazumov
Trgovinski sporazumi se glede na vsebino delijo na:
- sporazume o gospodarskem partnerstvu – ti podpirajo razvoj trgovinskih partnerjev iz afriških, karibskih in pacifiških držav
- prostotrgovinske sporazume – ti omogočajo vzajemno odpiranje trgov z razvitimi državami in gospodarstvi v vzponu, saj v ta namen podeljujejo preferencialni dostop do trgov
- pridružitvene sporazume – ti podpirajo širše politične sporazume
EU sklepa tudi nepreferencialne trgovinske sporazume, in sicer v okviru širših dogovorov, kot so sporazumi o partnerstvu in sodelovanju.
Pogajanja o trgovinskih sporazumih potekajo v skladu s pravili iz člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Vloga EU v svetovni trgovini (Infografika)
Pogajanja in sporazumi
EU ima sklenjenih več kot 40 sporazumov s približno 80 partnerji. Trenutno je postopku sprejemanja ali ratificiranja sporazumov s še 27 partnerji.
Kako potekajo pogajanja o trgovinskih sporazumih
Svet je 22. maja 2018 sprejel sklepe, v katerih je določeno, kako potekajo pogajanja o trgovinskih sporazumih in kako se ti sklepajo.
V njih so opredeljena glavna načela, ki bodo podlaga za pristop Sveta v prihodnjih trgovinskih pogajanjih.
Svet je obravnaval predvsem dva vidika:
- namero Evropske komisije, da priporoči, da se določbe o naložbah oziroma druge trgovinske določbe razdelijo v dva ločena sporazuma
- vlogi Sveta v trgovinskih pogajanjih
Trgovinska pogajanja EU (Infografika)
Vloga Sveta
Svet ima ključno vlogo pri oblikovanju novih trgovinskih sporazumov.
Svet v začetnih fazah Evropsko komisijo pooblasti, da se v imenu EU pogaja o novem trgovinskem sporazumu. To se imenuje „pogajalski mandat“. S tem pooblastilom Svet zagotovi pogajalske smernice, v katerih so navedeni cilji, obseg in morebitne časovne omejitve pogajanj.
Komisija se nato v imenu EU pogaja s partnersko državo ter pri tem tesno sodeluje s Svetom in Evropskim parlamentom.
Potem ko partnerice dosežejo dogovor glede besedila sporazuma, Komisija Svetu predloži uradni predlog za njegovo sprejetje.
Svet po razpravah sprejme sklep o podpisu sporazuma v imenu EU. Podpisani sporazum nato pošlje Evropskemu parlamentu v odobritev.
V zadnjih fazah, ko Evropski parlament odobri sporazum, Svet sprejme sklep o sklenitvi sporazuma.
Načela trgovanja
EU deluje skladno z načeli Svetovne trgovinske organizacije (STO).
Trgovinski sporazumi so na splošno zelo zapleteni, saj so pravna besedila, ki urejajo zelo različna področja, od kmetijstva do intelektualne lastnine, kljub temu pa so jim skupna številna temeljna načela.
Nediskriminatornost
Pri tem trgovinskem načelu STO gre za dva vidika:
- država z največjimi ugodnostmi – države običajno ne smejo razlikovati med svojimi trgovinskimi partnerji
- nacionalna obravnava – uvoženo in lokalno pridelano ali proizvedeno blago mora biti obravnavano enako
Predvidljivost
Stališče STO je, da je lahko obljuba, da trgovinska ovira ne bo postavljena, enako pomembna kot njeno znižanje, saj zagotavlja poslovno predvidljivost. S tem se spodbujajo naložbe, ustvarjajo nova delovna mesta, potrošniki pa lahko izkoristijo vse prednosti, ki jih prinaša konkurenca: izbiro in nižje cene.
Poštena konkurenca
STO, za katero na splošno velja, da je „prostotrgovinska“ institucija, včasih dopušča tarife, v omejenem obsegu pa tudi druge oblike zaščite. Bolj konkretno to pomeni, da promovira sistem pravil, ki omogočajo odprto in pošteno konkurenco.
EU in Svetovna trgovinska organizacija
Zadnja posodobitev: 5. december 2024