"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Svet za okolje, 19. december 2019, 19. december 2019
Glavni rezultati
Okoljska in podnebna politika EU
Svet je izmenjal stališča o okoljski in podnebni politiki EU v novem zakonodajnem obdobju. V tej razpravi so bila izpostavljena stališča držav članic o zavezah in ukrepih, potrebnih v novem zakonodajnem obdobju, vključno z evropskim zelenim dogovorom.
Voditelji in voditeljice držav in vlad EU so na zasedanju Evropskega sveta 12. decembra 2019 Svetu naročili, naj nadaljuje delo, katerega cilj je zagotoviti, da EU skladno s cilji Pariškega sporazuma do leta 2050 postane podnebno nevtralna.
Podnebno nevtralna EU... kaj pravzaprav to pomeni?
Prejšnji teden so voditelji in voditeljice držav in vlad EU potrdili cilj, da EU do leta 2050 postane podnebno nevtralna, in pozvali Svet, naj skladno s tem ciljem nadaljuje delo v zvezi z evropskim zelenim dogovorom. In Svet bo to tudi nemudoma storil. Odločeni smo prevzeti vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam.
Krista Mikkonen, finska ministrica za okolje in podnebje
Biotska raznovrstnost
Svet za okolje je sprejel sklepe o biotski raznovrstnosti, ki vsebujejo politične smernice glede trenutnih priprav globalnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020. Države članice so poudarile, da je za zaustavitev upadanja biotske raznovrstnosti nujno potrebno globalno ukrepanje na vseh ravneh. Svet je pozval Komisijo, naj nemudoma pripravi ambiciozno, realistično in usklajeno strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 kot osrednji element evropskega zelenega dogovora.
Svet se je začel pripravljati na konferenco ZN o biotski raznovrstnosti (CBD COP15), ki bo oktobra 2020 v Kunmingu na Kitajskem.
Milijon vrst na robu izumrtja – za njihovo zaščito moramo storiti več
Približno enemu milijonu vrst grozi izumrtje. Naša trenutna prizadevanja za zaščito in ohranitev biotske raznovrstnosti ne zadostujejo. Storiti moramo več, in to hitro. Sklepi Sveta so pomemben korak pred začetkom leta 2020, ki bo ključno za okolje, saj se bodo tedaj države sveta dogovorile o novih ciljih na področju biotske raznovrstnosti. EU si zelo prizadeva za zaustavitev upada biotske raznovrstnosti in za izboljšanje stanja okolja. In če si bomo v teh prizadevanjih enotni, imamo še priložnost, da rešimo okolje.
Krista Mikkonen, finska ministrica za okolje in podnebje
Druge teme na dnevnem redu
Evropska komisija je pod točko razno predstavila sporočilo o evropskem zelenem dogovoru. Finsko predsedstvo in Komisija sta ministrom in ministricam poročala o nedavnih pomembnejših mednarodnih srečanjih, med drugim o tretjem zasedanju Konference pogodbenic Konvencije Minamata o živem srebru (COP 3), ki je potekala od 25. do 29. novembra 2019 v Ženevi, o zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki je potekala od 2. do 13. decembra 2019 v Madridu (COP25), in o konferenci pogodbenic Barcelonske konvencije in njenih protokolov, ki je potekala od 2. do 5. decembra 2019 v Neaplju (COP21).
Ministri in ministrice so med kosilom prisluhnili izvršnemu direktorju Evropske agencije za okolje (EEA) Hansu Bruyninckxu, ki je predstavil poročilo „Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020“.
Slovaška delegacija je poročala o drugem srečanju foruma EU za čist zrak, ki je bilo novembra 2019 v Bratislavi. Komisija je ministrom in ministricam poročala o preverjanju ustreznosti dveh direktiv o kakovosti zunanjega zraka ter jim predstavila poročilo o izvajanju Aarhuške konvencije v EU na področju dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Poleg tega je Komisija ministrom in ministricam poročala o nedavno zaključenem preverjanju ustreznosti zakonodaje EU o vodah in oceni direktive o čiščenju komunalne odpadne vode.
Nizozemska, danska, luksemburška in švedska delegacija so govorile o tveganjih, povezanih s poli- in perfluoriranimi alkiliranimi snovmi (PFAS). Slovenska delegacija je ministre in ministrice seznanila z najnovejšimi informacijami o upravljanju populacij velikih zveri. Nemška delegacija je ob podpori francoske in luksemburške delegacije poročala o nedavno sprejetih sklepih Sveta o okrepitvi ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov. Na koncu je Hrvaška, ki bo naslednja predsedovala Svetu, predstavila svoj delovni program.