"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Videoseja ministrov in ministric za okolje, 23. junij 2020
Glavni rezultati
Ministri in ministrice EU za okolje in podnebje so opravili orientacijsko razpravo o prispevku okoljske in podnebne politike k okrevanju po koronavirusni krizi.
Ministri in ministrice so pozdravili to pomembno razpravo in se strinjali, da bi vodilo pri usmerjanju okrevanja za doseganje zelene rasti in odpornejše EU moral biti evropski zeleni dogovor.
Ministri in ministrice so bili v razpravi pozvani k odgovorom na naslednja vprašanja:
Kako lahko ukrepi iz nedavno predstavljenih pobud v okviru evropskega zelenega dogovora, kot sta akcijski načrt za krožno gospodarstvo in strategija za biotsko raznovrstnost, najučinkoviteje prispevajo k okrevanju po koronavirusni krizi ter pripomorejo k povečanju odpornosti in ustvarjanju bolj trajnostne Evrope, pripravljene na prihodnost?
Kako se lahko z izvajanjem načrta za okrevanje zagotovi stabilno in v prihodnost usmerjeno naložbeno okolje, ki bo ustvarjalo zeleno rast in delovna mesta, s čimer bo EU ostala na pravi poti k cilju, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna?
Ustvariti želimo sodobno, čisto in zdravo gospodarstvo, ki bo prispevalo k zagotavljanju dostojnega življenja za naslednje generacije. Načrt za okrevanje lahko pomaga zagnati evropsko gospodarstvo po koronavirusni krizi, hkrati pa lahko spodbudi evropsko trajnost in podnebne ukrepe. Zato je bila današnja razprava tako pomembna. Pri javnih naložbah v okrevanje po koronavirusni krizi bi morali spoštovati zeleno prisego „ne škoduj“, glede finančne podpore pa bi si morali prizadevati, da bo skladna s podnebnimi in okoljskimi cilji EU.
Tomislav Ćorić, hrvaški minister za okolje in energijo
Ministri in ministrice so izpostavili več točk, kot so:
Povezave med pobudami v okviru evropskega zelenega dogovora in potreba, da se jih obravnava usklajeno.
Potreba po ustreznih sredstvih za prehod na zeleno gospodarstvo v okviru načrta za okrevanje in večletnega finančnega okvira.
Pomen cilja podnebne nevtralnosti EU do leta 2050 za zagotavljanje stabilnega naložbenega okolja, ki bo podpiralo cilje zelenega dogovora, kot so čista energija, obnova stavb, inovacije in prilagajanje; v zvezi s tem je več ministrov in ministric izpostavilo, da je treba ravnati v skladu z načelom „ne škoduj“, nekateri pa so poudarili, da je treba upoštevati nacionalne in lokalne posebnosti.
Pomen strategije za biotsko raznovrstnost za trajnostno okrevanje ter vloga, ki jo ima ohranjanje narave in obnova ekosistemov pri krepitvi odpornosti in preprečevanju prihodnjih pandemij.
Potreba, da se biotska raznovrstnost celovito vključi v druge sektorje, kot so kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo, ter zagotovi usklajeno izvajanje ukrepov EU na teh področjih.
Krožno gospodarstvo s poudarkom na recikliranju, politiki za trajnostne izdelke in aktivnejšem ukrepanju v zvezi s plastiko ter povezava z bodočo strategijo za kemikalije. Več ministrov in ministric je poudarilo, da lahko krožno gospodarstvo – z Evropo, ki bo manj odvisna od uvoza – spodbudi zlasti ustvarjanje lokalnih delovnih mest in poveča odpornost. Omenili so tudi pomen vzpostavitve dobro delujočega trga za sekundarne surovine.
Strategija „od vil do vilic“ in ekološko kmetovanje.
Prihodnje nemško predsedstvo je pod točko „Razno“ predstavilo svoj delovni program na področju okolja in podnebja za drugo polovico leta 2020.
Sejo je vodil Tomislav Ćorić, hrvaški minister za okolje in energijo. Komisijo sta zastopala podpredsednik Komisije Frans Timmermans in komisar Virginijus Sinkevičius.
Ustvariti želimo sodobno, čisto in zdravo gospodarstvo, ki bo prispevalo k zagotavljanju dostojnega življenja za naslednje generacije. Načrt za okrevanje lahko pomaga zagnati evropsko gospodarstvo po koronavirusni krizi, hkrati pa lahko spodbudi evropsko trajnost in podnebne ukrepe. Zato je bila današnja razprava tako pomembna. Pri javnih naložbah v okrevanje po koronavirusni krizi bi morali spoštovati zeleno prisego „ne škoduj“, glede finančne podpore pa bi si morali prizadevati, da bo skladna s podnebnimi in okoljskimi cilji EU.
