"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Svet za zunanje zadeve je razpravljal o agresiji Rusije v Ukrajini, potem ko je prek videokonference prisluhnil ukrajinskemu ministru za zunanje zadeve Dmitru Kulebi, ki je svoje sogovornike in sogovornice iz EU seznanil z najnovejšimi dogodki na terenu.
Ukrajina kljub nenehnim napadom Rusije dosega pomembne vojaške uspehe, zlasti ob Črnem morju. Ne glede na to je Rusija zaostrila napade z raketami in brezpilotnimi zrakoplovi na civilne cilje v Ukrajini ter še vedno ogroža Evropo.
Zato se je Svet v razpravi posvetil nujnosti nadaljnjega zagotavljanja pomoči Ukrajini, vključno z vojaško podporo.
Ministri in ministrice so se strinjali, da zdaj ni pravi čas za zmanjšanje naše podpore Ukrajini. Prav nasprotno: ravno zdaj jo je treba povečati in pospešiti. S finančnimi sredstvi, vojaško opremo, usposabljanjem vojakov in [zagotavljanjem] vsega, kar Ukrajina potrebuje za obrambo.
Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko
Ministri in ministrice so pred izrednim zasedanjem Evropskega sveta, predvidenim za 1. februar, razpravljali o tem, kako Ukrajini pomagati z zagotavljanjem večje in predvidljive pomoči. Visoki predstavnik je izrazil upanje, da bo EU lahko dosegla dogovor o dodatnih petih milijardah evrov iz evropskega mirovnega instrumenta in vzpostavitvi „sklada za pomoč Ukrajini“ za obravnavanje najnujnejših potreb Ukrajine.
V zvezi z imobiliziranimi ruskimi sredstvi menim, da smo dosegli politični dogovor o dokončanju dela na podlagi predloga, ki smo ga predložili decembra, s poudarkom na prihodkih ali nepričakovanih dobičkih.
Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko
Razmere na Bližnjem vzhodu
Svet za zunanje zadeve je razpravljal o razmerah na Bližnjem vzhodu ter o tej temi opravil ločene izmenjave mnenj, in sicer z: izraelskim zunanjim ministrom Israelom Kacem, zunanjimi ministri Saudove Arabije Faisalom bin Farhanom Al Saudom, Jordanije Ajmanom Safadijem in Egipta Samehom Šukrijem ter generalnim sekretarjem Lige arabskih držav Ahmedom Abulom Geitom, pa tudi zunanjim ministrom Palestinske uprave Rijadom al-Malikijem.
Ministri in ministrice EU so se med prvo razpravo z ministrom Kacem strinjali, da so katastrofalne razmere v Gazi – vse večje število smrtnih žrtev med civilisti, vsesplošna lakota, resno pomanjkanje humanitarne pomoči in dostopa do nje ter več kot 100-dnevno pridržanje izraelskih talcev – absolutna in najnujnejša prednostna naloga.
Več umiranja, uničenja in stisk palestinskega ljudstva ne bo pomagalo premagati Hamasa in njegove ideologije. Izraelu ne bo prineslo večje varnosti, celo nasprotno.
Zato moramo podvojiti svoja prizadevanja z mednarodnimi partnerji, da bi namesto spremljanja smrtonosnih spopadov poiskali rešitev.
Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko
Ministri in ministrice EU so nato na delovnem kosilu razpravljali z regionalnimi partnerji v okviru pobude Prizadevanja za dan miru – Saudovo Arabijo, Jordanijo, Egiptom in Ligo arabskih držav.
Strinjali so se, da je treba podpreti UNRWA (Agencijo Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu), ter razpravljali o tem, kakšna bo Gaza po vojni, in skupnih prizadevanjih za oživitev političnega procesa v smeri rešitve dveh držav ter delu v smeri pripravljalne mirovne konference in celovitega regionalnega mirovnega načrta.
Ministri in ministrice EU so razpravljali tudi s palestinskim zunanjim ministrom al-Malikijem, ki so mu ponovno poudarili, da EU odločno podpira palestinsko ljudstvo in Palestinsko upravo.
Nazadnje je visoki predstavnik državam članicam EU predstavil zamisli za notranjo razpravo EU o celovitem pristopu k ponovnemu začetku mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu, ki bo temeljila na delu, opravljenem v okviru pobude „Prizadevanja za dan miru“. Konkretno, visoki predstavnik je predlagal, da bi si prizadevali za pripravljalnomirovno konferenco, da bi v prihodnosti celovito obravnavali izraelsko-palestinski konflikt.
Ministri so razpravljali tudi o naslednjih vidikih: tekoče delo v zvezi s sankcijami proti ekstremističnim in nasilnim naseljencem na Zahodnem bregu, nenehne napetosti na izraelsko-libanonski meji in v Rdečem morju ter nedavna spirala nasilja, ki povzroča številne civilne žrtve v širši regiji in južni Aziji.
Azerbajdžan in Armenija
Svet za zunanje zadeve je v okviru aktualnih zadev obravnaval Azerbajdžan/Armenijo. Svet je izrazil solidarnost s Francijo po izgonu njenih diplomatov in nedavnih medijskih napadih. Ministri in ministrice so se strinjali, da se mora Azerbajdžan vrniti k vsebinskim pogovorom o miru in normalizaciji odnosov z Armenijo.
Kakršna koli kršitev ozemeljske celovitosti Armenije ni sprejemljiva in bo imela hude posledice za odnose z EU.
Sklepi Sveta
Svet je odobril sklepe o prednostnih nalogah EU v forumih ZN za človekove pravice za leto 2024.
Ministri in ministrice so se strinjali, da zdaj ni pravi čas za zmanjšanje naše podpore Ukrajini. Prav nasprotno: ravno zdaj jo je treba povečati in pospešiti. S finančnimi sredstvi, vojaško opremo, usposabljanjem vojakov in [zagotavljanjem] vsega, kar Ukrajina potrebuje za obrambo.
