"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Svet za zunanje zadeve je razpravljal o agresiji Rusije v Ukrajini, potem ko je prisluhnil ukrajinskemu ministru za zunanje zadeve Dmitru Kulebi, ki se je osebno pridružil zunanjim ministrom in ministricam EU. Ministrom in ministricam EU je poročal o najnovejših dogodkih na terenu in poudaril, da je Ukrajina trenutno zaposlena na dveh frontah: na vojaški fronti – Putin namreč poskuša pred zimo v svoji vojni ustvariti nov zagon, obenem pa promovirati svojo predsedniško kandidaturo – in na svoji poti približevanja k EU.
Visoki predstavnik je potrdil, da je že začel dialog in strokovna posvetovanja z Ukrajino o prihodnjih varnostnih zavezah, pri čemer je poudaril, da mora EU Ukrajini zagotoviti operativno vojaško podporo in si prizadevati za predvidljivo dolgoročno financiranje.
Velika večina ministrov in ministric je bila zelo jasna: zdaj ni čas, da oslabimo našo podporo Ukrajini, ravno nasprotno, zdaj je čas, da jo povečamo in pospešimo. In za to moramo ostati enotni. Okrepiti moramo našo obrambno industrijo, da bi Ukrajini pomagali okrepiti njeno. Dogovoriti se moramo o 8. svežnju evropskega mirovnega instrumenta in novem dodatnem znesku v višini 5 milijard EUR.
Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko
Evropski svet naj bi na decembrskem zasedanju dal smernice glede varnostnih zavez.
Visoki predstavnik je Svet obvestil o delu, ki ga je skupaj z Evropsko komisijo opravil v zvezi s prihodki iz ruskih imobiliziranih sredstev. Predlogi bodo Svetu predloženi v prihodnjih dneh.
Svet za zunanje zadeve je razpravljal o razmerah v Izraelu in regiji zaradi ponovnega začetka sovražnosti, ki so se razširile v južno Gazo.
Ministri in ministrice so razpravljali o katastrofalnem položaju civilistov v Gazi in nesprejemljivem pridržanju talcev s strani teroristov.
V zvezi s tem je visoki predstavnik poudaril, da je trpljenje ljudi v Gazi za mednarodno skupnost izziv brez primere. Med civilisti je med 60 in 70 % vseh smrtnih žrtev, 85 % prebivalstva – približno 1,9 milijona ljudi – pa je notranje razseljenih.
Zaskrbljeni smo zaradi nasilja ekstremističnih naseljencev na Zahodnem bregu. Zaskrbljeni smo tudi zaradi dejstva, da je izraelska vlada odobrila gradnjo dodatnih 1700 stanovanjskih enot v vzhodnem Jeruzalemu za razširitev naselbin, ki so po mednarodnem pravu nezakonite. To odločitev obsojamo.
Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko
Glede na navedeno je EU ponovno potrdila, da se mora njena finančna podpora za Palestinsko oblast nadaljevati. Visoki predstavnik je poročal, da so ministri in ministrice Komisiji jasno povedali, da bi EU morala letna sredstva za Palestinsko oblast hitro sprostiti; pregled pomoči EU namreč ni pokazal nobenega kršenja pravil EU, financiranja terorizma ali spodbujanja sovraštva in antisemitizma.
Visoki predstavnik je Svetu za zunanje zadeve predlagal sklop elementov, ki naj bi vodili ukrepanje EU:
nobenega prisilnega razseljevanja civilnega prebivalstva Gaze niti izraelske zasedbe Gaze,
nadaljnje ukrepanje proti Hamasu, vključno z omejevalnimi ukrepi,
prizadevanje za uvedbo omejevalnih ukrepov proti ekstremističnim naseljencem na Zahodnem bregu, po zgledu Združenih držav,
učinkovita uporaba misij EU v okviru SVOP na terenu – EUPOL COPPS in EU BAM Rafah.
Visoki predstavnik bo tesno sodeloval s posebnim predstavnikom EU za mirovni proces na Bližnjem vzhodu, da bo lahko Svetu predložil predloge o tem, kako nadaljevati politični proces, zagotoviti upravljanje v Gazi in si prizadevati za dvodržavno rešitev.
Svet za zunanje zadeve je razpravljal o Sahelu, kjer se razmere na področju varnosti in upravljanja slabšajo. Vojaške hunte krepijo svoj položaj na oblasti, hkrati pa omejujejo svoboščine in razgrajujejo demokratične institucije ter se približujejo Rusiji.
Svet se je seznanil z rezultati vrha Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav (ECOWAS), ki je potekal 10. decembra, in potrdil, da še naprej podpira njena prizadevanja za mediacijo.
Ministri in ministrice so se dogovorili o več vodilnih načelih, na podlagi katerih bo ukrepanje EU v regiji na novo opredeljeno, instrumenti EU pa prilagojeni.
Poleg tega je Svet uradno začel izvajati novo pobudo skupne varnostne in obrambne politike v podporo zahodnoafriškim državam Gvinejskega zaliva (Slonokoščena obala, Gana, Togo in Benin) na podlagi njihove želje in v dogovoru z njimi.
Neformalni zajtrk z armenskim ministrom za zunanje zadeve
Svet EU za zunanje zadeve je neformalno izmenjal mnenja z armenskim ministrom za zunanje zadeve Araratom Mirzoyanom in razpravljal o tem, kako okrepiti odnose med EU in Armenijo, o podpori EU Armeniji in o možnostih za normalizacijo odnosov med Armenijo in Azerbajdžanom.
EU bo za začetek tega okrepljenega sodelovanja okrepila svojo civilno misijo v okviru SVOP v Armeniji in povečala svojo prisotnost na terenu s 138 na 209 oseb, s čimer bo pokazala, da se zavzema za stabilnost meje med Armenijo in Azerbajdžanom.
Velika večina ministrov in ministric je bila zelo jasna: zdaj ni čas, da oslabimo našo podporo Ukrajini, ravno nasprotno, zdaj je čas, da jo povečamo in pospešimo. In za to moramo ostati enotni. Okrepiti moramo našo obrambno industrijo, da bi Ukrajini pomagali okrepiti njeno. Dogovoriti se moramo o 8. svežnju evropskega mirovnega instrumenta in novem dodatnem znesku v višini 5 milijard EUR.
