Sklepi Sveta o Pariškem sporazumu in pripravah na seje v okviru UNFCCC

Svet je sprejel sklepe o Pariškem sporazumu in pripravah na seje v okviru UNFCCC (Bonn, od 6. do 17. novembra 2017):

„SVET EVROPSKE UNIJE –

Globalno ukrepanje v okviru Pariškega sporazuma

1. POSEBEJ POUDARJA, kako pomemben za miren in vzdržen svet je na pravilih temelječ svetovni red, katerega ključno načelo je večstranskost, v njegovem osrčju pa Organizacija združenih narodov;

2. VESELI GA, da je Pariški sporazum začel veljati hitro, kar priča o odločenosti mednarodne skupnosti, da se spoprime s skupnim izzivom, ki ga predstavljajo podnebne spremembe; POUDARJA, da Pariškega sporazuma ni mogoče ustaviti ter da sta njegova celovitost in implementacija ključni za varnost in blaginjo celotnega planeta; OPOZARJA, da ta sporazum vladam, podnacionalnim organom, civilni družbi, podjetjem in zasebnemu sektorju pošilja jasno sporočilo o usmerjenosti globalnega ukrepanja glede podnebnih sprememb;

3. z veliko zaskrbljenostjo SPREMLJA vse večjo intenzivnost in/ali pogostnost skrajnega vremenskega dogajanja, ki za seboj pušča številne žrtve in množično razseljenost, prizadeva preživljanje in zdravje milijonov ljudi po svetu ter povzroča milijarde in milijarde evrov škode na infrastrukturi in ekosistemih; UGOTAVLJA, da po znanstvenih raziskavah podnebne spremembe prispevajo k večji intenzivnosti in/ali pogostnosti skrajnega vremenskega dogajanja; z zaskrbljenostjo SE SEZNANJA z najnovejšimi ugotovitvami Arktičnega sveta, da se Arktika segreva več kot dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, s hudimi globalnimi posledicami;

4. OPOZARJA, da bo mogoče globalno odzivanje na grožnjo, ki jo pomenijo podnebne spremembe, okrepiti in dolgoročne cilje Pariškega sporazuma dosegati le, če se bodo temu priključile in prispevale prav vse države, v navezavi na trajnostni razvoj, izkoreninjanje revščine, zanesljivo preskrbo s hrano, enakost spolov, spoštovanje človekovih pravic, spoštovanje pravic domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti ter zaščito biotske raznovrstnosti; IZRAŽA solidarnost z najbolj ranljivimi za negativne posledice podnebnih sprememb;

5. PONOVNO POTRJUJE, da je Evropska unija zavezana dosledni implementaciji Pariškega sporazuma; nazadnje je bilo to izrečeno v Evropskem svetu na njegovem zasedanju junija 2017 in v Svetu za zunanje zadeve 19. junija; OPOZARJA, kako odločilen je Pariški sporazum kot globalni instrument za krepitev skupnega ukrepanja proti podnebnim spremembam, prispevanje k varnejšemu svetu ter pospešitev prehoda na nizke emisije toplogrednih plinov, trajnostna in na podnebne spremembe odporna gospodarstva in družbe;

6. PONOVNO POTRJUJE, da bo EU še naprej vodila svetovna prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam in da ostaja zavezana nadaljevanju sodelovanja z vsemi pogodbenicami pri implementaciji Pariškega sporazuma, da bo še naprej poglabljala obstoječa partnerstva ter iskala nova zavezništva s svojimi mednarodnimi partnerji in sodelovala z najrazličnejšimi akterji, ki podpirajo Pariški sporazum in ambiciozno ukrepajo na področju podnebja; vse partnerje POZIVA, naj ohranjajo ta zagon za uspešnost 23., 24. in naslednjih konferenc pogodbenic;

7. POZDRAVLJA ratifikacijo Pariškega sporazuma v 166 pogodbenicah kot tudi opravljene ratifikacije v vseh državah članicah EU; vse druge države ŽELI SPODBUDITI k čimprejšnji ratifikaciji Sporazuma; ZNOVA POUDARJA, da močno podpira vključujoč pristop, ki bo zagotavljal, da bodo pri operacionalizaciji in implementaciji Pariškega sporazuma lahko udeležene vse pogodbenice ter da bodo k njima lahko tudi polno prispevale;

Napredovanje implementacije Pariškega sporazuma

8. PONOVNO POTRJUJE, da je EU zavezana nadaljevanju implementacije svojih podnebnih politik v skladu z okvirom podnebne in energetske politike Evropske unije do leta 2030, o katerem se je oktobra 2014 dogovoril Evropski svet; POZDRAVLJA napredek pri implementaciji nacionalno določenega prispevka (NDC – Nationally Determined Contribution) EU in njenih držav članic k doseganju cilja zmanjšanja domačih emisij toplogrednih plinov do leta 2030 za vsaj 40 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990; PRIZNAVA pomen dolgoročnih ciljev in petletnih ciklov pregleda pri izvajanju Pariškega sporazuma;

9. POSEBEJ POUDARJA, da je EU na pravi poti, da doseže svoje cilje za leto 2020 glede zmanjšanja emisij za 20 % v primerjavi z letom 1990; ZNOVA POUDARJA, da EU in njene države članice že izpolnjujejo svoje obveznosti v okviru drugega ciljnega obdobja po Kjotskem protokolu ter da sveži podatki kažejo, da bodo cilj za leto 2020 najverjetneje presegle, ob hkratni gospodarski rasti;

10. vse države ODLOČNO POZIVA, naj se lotijo priprave in implementacije svojih NDC ter po potrebi nacionalnih procesov za načrtovanje prilagajanja; UGOTAVLJA, da so prizadevanja in ukrepi držav G20, na katere odpade približno 80 % globalnih emisij toplogrednih plinov, odločilni; PONOVNO POTRJUJE zavezanost EU in njenih držav članic nadaljevanju izmenjavanja izkušenj s partnerskimi državami in podpori le-tem pri opredeljevanju in implementaciji njihovih NDC v navezavi na razvoj z nizkimi emisijami in odpornostjo na podnebne spremembe ter spodbujanju povezovanja NDC z nacionalnimi razvojnimi strategijami, tudi s pobudami, kakršna je partnerstvo pri NDC (NDC Partnership); PRIZNAVA prizadevanja najmanj razvitih držav in majhnih otoških držav v razvoju;

11. POSEBEJ ŽELI OPOZORITI na porast prispevkov zahvaljujoč večstranskemu sodelovanju na podlagi Konvencije ter prostovoljnemu in skupnemu ukrepanju v okviru svetovnega programa za ukrepanje proti podnebnim spremembam (GCAA – Global Climate Action Agenda) za doseganje ciljev Pariškega sporazuma; CENI aktualne in napovedane dejavnosti in obljube podnacionalnih organov, podjetij, civilne družbe in drugih nedržavnih akterjev v prid napredovanju podnebnega ukrepanja; POZIVA k nadaljnjim prizadevanjem na tem področju; POZDRAVLJA delo prvakov globalnega podnebnega ukrepanja; PODPIRA njihova prizadevanja za boljšo seznanjenost z napredovanjem in uresničevanjem pobud in koalicij v okviru svetovnega programa za ukrepanje proti podnebnim spremembam; PODPIRA pa tudi njihove pristope k smotrom marakeškega partnerstva za globalne podnebne ukrepe;

12. POSEBEJ POUDARJA, da ima Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) odločilno vlogo pri podpiranju dejavnosti UNFCCC z znanstvenimi prispevki in zagotavljanju poglavitne znanstvene baze za implementacijo Pariškega sporazuma; Z ZANIMANJEM PRIČAKUJE posebno poročilo IPCC o učinkih svetovnega segrevanja za več kot 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo in s tem povezanih globalnih usmeritev glede emisij toplogrednih plinov; MENI, da bo omenjeno poročilo dragocen vir informacij za razprave v naslednjem letu in v okviru spodbujevalnega dialoga 2018.

13. IZPOSTAVLJA pomen dolgoročnih strategij za razvoj z nizkimi emisijami toplogrednih plinov kot političnega orodja za opredeljevanje zanesljivih usmeritev in dolgoročnih sprememb politike za dosego ciljev Pariškega sporazuma; in ŽELI SPODBUDITI K opredelitvi vsega tega; POZDRAVLJA pobudo Evropske komisije in držav članic, naj se pripravi poglobljena analiza okoljskih, gospodarskih in družbenih učinkov usmeritev, skladnih z dolgoročnimi temperaturnimi cilji iz Pariškega sporazuma, da se nanjo oprejo politične razprave v EU z namenom oblikovanja strategije EU v skladu z odstavkom 35 Sklepa 1/CP21;

14. ŽELI SPOMNITI, da je ambiciozno podnebno ukrepanje ena od strateških prednostnih nalog, ko si EU in njene države članice v diplomatskih dialogih prizadevajo za okrepitev sodelovanja in konkretno skupno ukrepanje s partnerskimi državami v skladu z akcijskim načrtom za podnebno diplomacijo iz leta 2016 ter sklepi Sveta o podnebni in energetski diplomaciji iz marca 2017;

15. SE SKLICUJE na svoje sklepe z dne 10. oktobra 2017 o podnebnem financiranju]; [PONOVNO POTRJUJE, da so se EU in njene države članice zavezale, da bodo za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje skupaj z ostalimi razvitimi državami tudi v prihodnje povečevale sredstva za mednarodno podnebno financiranje, da bi do leta 2020 iz različnih virov in instrumentov ter po različnih kanalih skupaj zagotovile 100 milijard USD na leto in takšno prakso nadaljevale do leta 2025; ZNOVA POUDARJA, da bo imelo javno podnebno financiranje tudi v prihodnje pomembno vlogo; IZPOSTAVLJA, da EU in njene države članice prispevajo največji delež za javno podnebno financiranje ter poudarja, da se mora število držav, ki prispevajo ta sredstva, v prihodnje še povečati;

16. vse pogodbenice ZNOVA POZIVA k zasnovi globalnega pregleda stanja (GST – global stocktake) kot ključnega vidika širšega cikla ciljev, ki bo v oporo in spodbudo pri procesih, namenjenih postopnemu izpopolnjevanju ambicioznosti ukrepov, tako doma kot skupaj z drugimi; MENI, da bi iz GST moralo iziti skupno razumevanje splošnega učinka prispevkov pogodbenic in tistega, kar je še treba kolektivno storiti, da se dosežejo namen Pariškega sporazuma in njegovi dolgoročni cilji, ter konkretne priložnosti za podnebno ukrepanje; POUDARJA pomen prizadevanj, da se za NDC vseh pogodbenic določijo isti časovni okviri;

Dosežki 23. konference pogodbenic

17. CENI Fidžijevo izvirno vodenje, saj je to prvič, da konferenci pogodbenic predseduje majhna otoška država; POTRJUJE, da naslednje, tj. fidžijsko predsedovanje Konferenci pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola pred 23. konferenco pogodbenic podpira pri njegovih pobudah, da bo zasedanje uspešno;

18. POZDRAVLJA vključujoča in pregledna posvetovanja, ki sta jih maja 2017 imela sedanje maroško in naslednje fidžijsko predsedstvo Konference pogodbenic, glede organizacije spodbujevalnega dialoga 2018, ki bo prvi ključni politični popariški dogodek, na katerem bodo pogodbenice napravile bilanco skupnih prizadevanj za izpolnitev cilja iz člena 4(1) Pariškega sporazuma; UGOTAVLJA, da bodo rezultati pospeševalnega dialoga podlaga za pripravo NDC v skladu z odstavkom 20 Sklepa 1/CP.21; POUDARJA, kako pomembno je, da se 23. konferenca pogodbenic zaključi z dovolj jasnimi pojmi o tem, kako naj poteka spodbujevalni dialog 2018; PREDVIDEVA, da bodo EU in njene države članice dejavno sodelovale pri spodbujevalnem dialogu 2018.

19. SE ŽE ZDAJ VESELI dogodka na visoki ravni s prvaki globalnega podnebnega ukrepanja ob 23. konferenci pogodbenic, za katerega verjame, da bo konstruktiven, pa tudi okrepljene vloge nedržavnih akterjev;

20. PRIZNAVA napredek, ki je bil dosežen na marakeški 22. konferenci pogodbenic in na bonskem srečanju pomožnih organov maja 2017 v zvezi s pariškim delovnim programom; POSEBEJ POUDARJA, da bi na 23. konferenci pogodbenic v Bonnu morali znatno napredovati, kar bi izkazoval osnutek sklepa ali elementi za besedilo pri vseh nalogah, določenih v pariškem delovnem programu, da bi sklepe lahko zagotovo sprejeli na 24. konferenci pogodbenic; PODPIRA napredek pri pripravah na implementacijo vseh določb Sporazuma na uravnotežen način, kar vključuje blaženje, prilagajanje, implementacijska sredstva in okvir za zagotavljanje preglednosti kot ključni element za zagotavljanje učinkovitosti Pariškega sporazuma;

21. SE ŽE ZDAJ VESELI produktivnega sodelovanja z drugimi pogodbenicami pred krakovsko 24. konferenco pogodbenic leta 2018 in na njej v prid uspešnemu izidu po dogovorjenem delovnem programu v okviru priprav za implementacijo Pariškega sporazuma;

Drugi procesi

22. POUDARJA pomen prizadevanj za izboljšanje koherentnosti usklajevanja in sinergij med Pariškim sporazumom, agendo za trajnostni razvoj do leta 2030, Sendajskim okvirom za zmanjševanje tveganja za nesreče, pa tudi kar zadeva druge konvencije iz Ria in relevantne strategije OZN; UGOTAVLJA, da so ti večstranski instrumenti pokazali, kako potrebno in koristno je partnersko delovanje vseh držav članic ZN pri reševanju globalnih vprašanj – podnebnih spremembah, trajnostnega razvoja in prizadevanj za zmanjševanje in obvladovanje tveganja za nesreče – ter za izkoreninjenje revščine;

23. POZDRAVLJA DEJSTVO, da je bila na 28. zasedanju pogodbenic v Kigaliju sprejeta sprememba k Montrealskemu protokolu o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, usmerjena v postopno opustitev fluoriranih ogljikovodikov, in ŽELI SPOMNITI, da je Svet že sprejel sklep o sklenitvi spremembe iz Kigalija k Montrealskemu protokolu v imenu EU; Z ZADOVOLJSTVOM UGOTAVLJA, da je več držav članic že začelo nacionalni postopek ratifikacije spremembe iz Kigalija in da so ga nekatere že tudi zaključile; ŽELI SPODBUDITI ostale države članice, naj dokončajo nacionalne postopke ratifikacije, druge pogodbenice pa, naj spremembo iz Kigalija ratificirajo čim prej, da bo zagotovo lahko začela veljati 1. januarja 2019;

24. POZDRAVLJA pozitivno stališče Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) glede sistema plačila nadomestila za izpust in zmanjšanje ogljika v mednarodnem letalstvu (CORSIA – Carbon Offsetting and Reduction Scheme for International Aviation) ter se že zdaj veseli finalizacije pravil za njegovo delovanje in hitre implementacije; POUDARJA, da je treba zagotoviti okoljsko celovitost in se med drugim izogniti dvojnemu štetju; vse pogodbenice POZIVA k udeležbi v prostovoljni fazi sistema CORSIA;

25. APELIRA na Mednarodno pomorsko organizacijo (IMO), naj pospeši svoja prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz pomorskega sektorja ter aprila 2018 sprejme ambiciozno začetno strategijo IMO za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z ladij, vključno z nadaljnjimi ukrepi v skladu s časovnim načrtom IMO in dolgoročnimi temperaturnimi cilji Pariškega sporazuma.