Evro
Več o evru, njegovih koristih in posledicah za življenje 350 milijonov državljanov in državljank v 21 državah.
Evro je najbolj oprijemljiv element evropskega povezovanja.
Leta 1999 je bil uveden kot obračunska valuta, 1. januarja 2002 pa je bil dan v obtok v obliki bankovcev in kovancev.
Danes je to uradna valuta 21 držav EU, ki skupaj tvorijo evrsko območje.
Države EU v območju evra
Evro je uradna valuta Avstrije, Belgije, Bolgarije, Cipra, Estonije, Finske, Francije, Grčije, Hrvaške, Irske, Italije, Latvije, Litve, Luksemburga, Malte, Nemčije, Nizozemske, Portugalske, Slovaške, Slovenije in Španije.
Zadnja država, ki se je pridružila evrskemu območju, je Bolgarija – skupno valuto je uvedla 1. januarja 2026.
Če želite videti, kdaj je posamezna država članica evrskega območja uvedla evro, se z miško pomaknite čez zemljevid.
Kdaj so posamezne države članice evrskega območja uvedle evro:
Avstrija leta 1999
Belgija leta 1999
Bolgarija leta 2026
Hrvaška leta 2023
Ciper leta 2008
Estonija leta 2011
Finska leta 1999
Francija leta 1999
Nemčija leta 1999
Grčija leta 2001
Irska leta 1999
Italija leta 1999
Latvija leta 2014
Litva leta 2015
Luksemburg leta 1999
Malta leta 2008
Nizozemska leta 1999
Portugalska leta 1999
Slovaška leta 2009
Slovenija leta 2007
Španija leta 1999
Kako se države EU pridružijo evrskemu območju
Za pridružitev evrskemu območju mora država izpolnjevati določene pogoje, imenovane maastrichtska konvergenčna merila. Te gospodarske in pravne zahteve so bile določene z Maastrichtsko pogodbo leta 1992, da bi bile države članice pripravljene na prevzem evra in nemoteno delovanje v evrskem območju.
Gospodarske zahteve
Nizka inflacija
Stopnja inflacije ne sme presegati stopnje treh najuspešnejših držav članic za več kot 1,5 odstotne točke.
Stabilni devizni tečaji
Država mora v mehanizmu deviznih tečajev sodelovati vsaj dve leti brez velikih odstopanj.
Vzdržne javne finance
Država ne sme biti v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.
Vzdržna obrestna mera
Kar zadeva stabilnost cen, dolgoročna obrestna mera ne bi smela biti za več kot dve odstotni točki višja od stopnje treh najuspešnejših držav članic.
Kdo odloča o uvedbi evra?
Svet EU odloči, ali država lahko prevzame evro. Odločitev temelji na:
- predlogu Komisije
- priporočilu držav članic evrskega območja
- posvetovanju z Evropskim parlamentom
- razpravi Evropskega sveta
Evro v svetu
Evro je druga najpogosteje uporabljana valuta na svetu, njegov vpliv pa sega daleč prek meja EU. Številne države in ozemlja po svetu so svoje valute neposredno ali posredno vezale na evro.
Digitalni evro
EU v vse bolj digitalnem svetu preučuje možnost uvedbe „digitalnega evra“, da bi bila skupna valuta kos izzivom prihodnosti in bi se lahko odzivala na spreminjajoče se preference glede načina plačevanja, kar bi okrepilo avtonomijo in odpornost Evrope.
Digitalni evro bi bila digitalna oblika centralnobančnega denarja, ki bi ga izdajala Evropska centralna banka.
Digitalni evro bi dopolnjeval gotovino in je ne bi nadomestil, ljudem pa bi zagotovil varen, enostaven in cenovno dostopen način digitalnega plačevanja v celotnem evrskem območju.
Vloga Evroskupine
Evroskupina je neformalno srečanje finančnih ministrov in ministric držav članic evrskega območja, na katerem razpravljajo o vprašanjih, povezanih z evrom.
Njena naloga je zagotoviti, da države evrskega območja usklajujejo svoje ekonomske in proračunske politike, da bi spodbudili pogoje za močnejšo gospodarsko rast.
Najnovejši pojasnjevalniki
Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem
Sveženj o uniji kapitalskih trgov iz leta 2021
Evro: dejstva in številke
Zadnja posodobitev: 5. januar 2026