Več o digitalnem evru

Kaj bi bil digitalni evro?

Digitalni evro je projekt EU za uvedbo digitalne oblike gotovine. To bi bila digitalna centralnobančna valuta, ki bi jo izdajala Evropska centralna banka (ECB) in bi bila na voljo vsem v evrskem območju.

Digitalni evro bi dopolnjeval bankovce in kovance ter jih ne bi nadomestil. Ljudem bi omogočil dodatno izbiro pri plačevanju, gotovina kot plačilno sredstvo pa bi se ohranila.

Razlika med javnim in zasebnim denarjem

Da bi razumeli, kako bi digitalni evro deloval, je pomembno razlikovati med centralnobančnim in zasebnim denarjem.

Centralnobančni denar je javni denar, saj ga izdaja centralna banka in kot tak predstavlja „javno dobro“. Za zdaj je javnosti na voljo predvsem v obliki bankovcev in kovancev, ki se uporabljajo za gotovinska plačila.

Zasebni denar ustvarjajo komercialne banke. Vključuje denar na bančnih računih, ki se uporablja za vsakodnevna plačila, na primer plačila s kartico ali spletna nakazila. V vsakdanjem življenju posamezniki redno pretvarjajo zasebni denar v javni denar (na primer z dvigom gotovine) in obratno.

Glavne značilnosti digitalnega evra

Zakaj potrebujemo digitalni evro?

Uvedba digitalnega evra je potrebna, da bi zagotovili, da bo evro še naprej ustrezal spreminjajočim se plačilnim preferencam, in da bi okrepili strateško avtonomijo evrskega območja.

Prilagoditev digitalnim plačilom

Čeprav je gotovina še vedno najpogosteje uporabljen način plačila v Evropi, se ljudje v evrskem območju vse bolj zanašajo na kartice, mobilne aplikacije in spletna plačila.

Trenutno centralnobančni denar obstaja le v fizični obliki (gotovina) in ga ni mogoče neposredno uporabiti za vsakodnevna digitalna plačila. Z digitalnim evrom bi to pomanjkljivost odpravili, saj bi vsem omogočili digitalno plačevanje z javnim denarjem, ki bi ga podpirala ECB in bi bil na voljo poleg gotovine.

Transakcije nakupa blaga in storitev v evrskem območju

• Študija o navadah potrošnikov pri plačevanju v evrskem območju (Evropska centralna banka)

Krepitev odprte strateške avtonomije Evrope

Digitalna plačila v evrskem območju so razdrobljena. Veliko držav je pri kartičnih plačilih močno odvisnih od mednarodnih kartičnih shem (13 od 20). Zato se plačila z digitalnim evrom pogosto obdelujejo prek infrastruktur zunaj EU, pri čemer se s tem povezani podatki hranijo v državi, ki ni članica EU, provizije pa se določajo v skladu s poslovnimi pogoji, opredeljenimi zunaj EU.

Digitalni evro bi bil vseevropska plačilna rešitev, ki bi bila na voljo v celotnem evrskem območju, pod evropskim upravljanjem, pri čemer bi storitve izvajali evropski ponudniki.Z njim bi se okrepila odpornost plačilnega sistema evrskega območja in poleg obstoječih zasebnih rešitev ponudila evropska možnost digitalnega plačevanja.

Kako bi digitalni evro deloval?

Digitalni evro bi bil zasnovan tako, da bi ga lahko uporabljali enostavno in intuitivno, saj bi bil podoben drugim digitalnim plačilnim rešitvam.

Do digitalnega evra bi lahko dostopali prek namenskega računa za digitalni evro ali prek digitalne denarnice, ki bi jo zagotovila banka ali drug posrednik. Vzpostavitev in uporaba osnovne denarnice za digitalni evro bosta brezplačna.

Z računom za digitalni evro in lastno digitalno denarnico, odvisno od primera, bi lahko:

• plačevali v trgovinah, tako na spletu kot v sami fizični trgovini
• prenašali sredstva z osebe na osebo, na primer pošiljali denar prijateljem ali družini
• uporabljali digitalni evro na spletu in zunaj njega, tudi brez internetne povezave

Za zaščito finančne stabilnosti bi omejili količino digitalnih evrov, ki bi jih lahko posamezniki naenkrat hranili v svoji denarnici. Te omejitve bi zagotovile, da bi se digitalni evro uporabljal predvsem kot plačilno sredstvo in ne kot hranilec vrednosti, ter bi pomagale preprečiti tveganja za finančno stabilnost.

Kako se digitalni evro razlikuje od kartic ali aplikacij za mobilna plačila?

Digitalni evro ne bi nadomestil kartic ali aplikacij za mobilna plačila, temveč bi jih dopolnjeval, saj bi ponujal dodatni način digitalnega plačevanja.

Danes so številna digitalna plačila v evrskem območju odvisna od plačilnih sistemov, ki delujejo zunaj EU. Pri uporabi teh sistemov se lahko plačila v evrih obdelajo prek infrastrukture zunaj EU, preden dosežejo prodajalca. To pomeni, da precejšnje plačilne tokove in z njimi povezane provizije ter osebne podatke o transakcijah upravljajo neevropski ponudniki.

Z digitalnim evrom bi se plačila obdelovala znotraj EU. Digitalni evro bi bil „javni“ denar, ki bi ga izdajala ECB, ki evro izdaja in je ogovorna za njegovo zaščito. To bi ljudem omogočilo digitalno plačevanje s centralnobančnim denarjem v celotnem evrskem območju, kar bi bila enotna evropska plačilna rešitev, ki bi bila na voljo v vseh državah evrskega območja.

Debetne in kreditne kartice ter aplikacije za mobilna plačila so za razliko od tega odvisne od zasebnega bančnega denarja, ki ga izdajo komercialne banke, in delujejo prek zasebnih plačilnih shem, ki pogosto vključujejo provizije.

Kako se digitalni evro razlikuje od kriptosredstev?

Digitalni evro ne bi bil kriptosredstvo.

Digitalni evro bi tako kot gotovino podpirala ECB, institucija, ki evro izdaja in je ogovorna za njegovo zaščito. Njegova vrednost bi bila vedno enaka nominalni: en digitalni evro bi bil vedno vreden povsem enako kot kovanec za en evro.

Nasprotno pa kriptosredstev (npr. kriptovalut) ne podpira ali upravlja osrednji organ. Njihova vrednost lahko znatno niha, zato so tvegana in nestabilna. Prav tako ni nobenega zagotovila za to, da bi kriptosredstva lahko po potrebi zamenjali za gotovino ali uporabili kot plačilno sredstvo.

Zakonodajni postopek za uvedbo digitalnega evra

Komisija je junija 2023 predstavila sveženj o enotni valuti. Sveženj vključuje predlog, ki določa pravni okvir za morebitno uvedbo digitalnega evra, in dopolnilni predlog o morebitnem opravljanju storitev z digitalnim evrom s strani ponudnikov plačilnih storitev s sedežem v državah članicah, katerih valuta ni evro.

Svet je 19. decembra 2025 sprejel stališči o ključnih predlogih za okrepitev evrske valute z uvedbo digitalnega evra. Ker sta bili ti stališči dogovorjeni, lahko Svet začne pogajanja z Evropskim parlamentom.

Ko bosta Evropski parlament in Svet sprejela predlog za vzpostavitev pravnega okvira, bo o izdaji digitalnega evra nazadnje morala odločati ECB. Ta je nedavno navedla, da bi bil lahko sistem digitalnega evra vzpostavljen in delujoč do leta 2029.

Predlog o dostopu do gotovine

Sveženj o enotni valuti vključuje tudi predlog za okrepitev statusa gotovine kot zakonitega plačilnega sredstva. To pomeni, da mora biti fizična evrogotovina na splošno dostopna in sprejeta za plačilo storitev in blaga ter poravnavo dolgov, razen izjemoma v dobro opredeljenih in nadzorovanih primerih.

Svet se je 19. decembra 2025 dogovoril o stališču, s katerim naj bi pojasnili ta pravila, med drugim njihovo interakcijo z digitalnim evrom, da bi zagotovili doslednost med obema oblikama centralnobančnega denarja. Namen glavnih določb predloga je:

• zaščititi sprejemanje gotovine kot načina plačila v celotnem evrskem območju
• zagotoviti dostop do gotovine in svobodno izbiro želenega načina plačevanja

• Enotna valuta: Svet dosegel dogovor o stališču glede digitalnega evra in krepitve vloge gotovine (sporočilo za javnost, 19. december 2025)