Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem

Kaj je postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem?

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem je mehanizem, ki naj bi zagotovil, da države članice EU ponovno vzpostavijo ali ohranijo disciplino v svojih državnih proračunih.

Ekonomske in proračunske politike so za države članice zelo pomembne, saj menijo, da so te politike v skupnem interesu. Da bi omejili javnofinančni primanjkljaj in dolg, so se države članice dogovorile o referenčnih vrednostih, zapisanih v pogodbah EU, in sicer o 3-odstotnem deležu primanjkljaja in 60-odstotnem deležu dolga. Ta deleža se vedno izračunata glede na BDP države članice.

Referenčni vrednosti sta:

Vse države članice se morajo izogibati prekoračitvi teh referenčnih vrednosti. Izogibati se morajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju in zmanjšati čezmerni dolg.

Cilj postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem je odvračati od javnofinančnega primanjkljaja in, če se pojavi, spodbuditi njegovo odpravo. Pravila za postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem so določena v korektivnem delu Pakta za stabilnost in rast, ki je bil nedavno revidiran.

• Okvir ekonomskega upravljanja
• Člen 126 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Koraki postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem

V novem okviru ekonomskega upravljanja EU, ki je v veljavi od 30. aprila 2024, se postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem izvaja drugače.

Postopek zajema več ključnih korakov.

Če država članica preseže referenčno vrednost za primanjkljaj ali dolg ali obstaja tveganje, da bi jo v bližnji prihodnosti presegla, Komisija pripravi poročilo z analizo, ali v zadevni državi članici obstaja čezmerni primanjkljaj.

Če Komisija ob upoštevanju vseh ustreznih dejavnikov meni, da je postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem za državo članico upravičen, o tem obvesti Svet in mu predlaga, da sprejme sklep o ugotovitvi obstoja čezmernega primanjkljaja v zadevni državi članici.

Svet na podlagi predloga Komisije preuči morebitne pripombe zadevne države članice in nato sprejme sklep s celovito oceno obstoja čezmernega primanjkljaja.

Če Svet ugotovi, da čezmerni primanjkljaj obstaja, na podlagi priporočila Komisije sprejme priporočilo, v katerem navede, kako bi bilo treba stanje popraviti. Priporočilo lahko vsebuje korektivno proračunsko pot, izraženo v številkah, in rok.

Zadevna država članica mora nato v šestih mesecih sprejeti potrebne ukrepe.

Če do izteka roka niso sprejeti učinkoviti ukrepi ali če država članica ne ravna v skladu s priporočilom, ji Svet lahko naloži sankcije, vključno z globo v višini do 0,05 % BDP predhodnega leta za države članice evrskega območja.

To globo je treba plačati vsakih šest mesecev, dokler Svet ne oceni, da je država članica sprejela učinkovite ukrepe. Če država članica še naprej ne izpolnjuje obveznosti, ima Svet pravico do zaostritve sankcij.

Pravila glasovanja

Sklepi in priporočila Sveta se sprejemajo v skladu s posebnimi pravili glasovanja.

Zadevna država članica ne more glasovati.

Kvalificirana večina je dosežena, ko za glasuje najmanj 55 % članov Sveta, ki predstavljajo udeležene države članice, ki imajo skupaj najmanj 65 % prebivalstva teh držav.



Manjšina, ki lahko prepreči sprejetje odločitve, mora vključevati najmanj minimalno število članov Sveta, ki predstavljajo več kot 35 % prebivalstva udeleženih držav članic, in dodatnega člana.

• Sistem glasovanja

Aktualni postopki v zvezi s čezmernim primanjkljajem

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki temelji na primanjkljaju

EU je med letoma 2020 in 2023 zaradi pandemije COVID-19 začasno prekinila svoja proračunska pravila za vse države članice tako, da je aktivirala splošno odstopno klavzulo. Ta klavzula že od leta 2024 ne velja več. EU je zato ponovno začela postopke v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki temeljijo na primanjkljaju, v okviru novih pravil revidiranega okvira ekonomskega upravljanja.

Avstrija

Svet je 8. julija 2025 sklenil, da proti Avstriji začne postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Sklep je bil utemeljen glede na 4,7-odstotni proračunski primanjkljaj Avstrije v letu 2024. Svet je vzporedno s sklepom odobril tudi priporočilo Avstriji, v katerem sta opisana pot gibanja očiščenih odhodkov in časovni okvir, ki bi ju bilo treba upoštevati za odpravo čezmernega primanjkljaja do leta 2028.

V priporočilu so določene omejitve za nominalno stopnjo rasti očiščenih odhodkov Avstrije, kot sledi: 2,6 % leta 2025, 2,2 % leta 2026, 2,2 % leta 2027 in 2,0 % leta 2028.

Belgija

Svet je 26. julija 2024 na predlog Komisije začel postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem proti Belgiji. Podlaga za navedeni sklep je bil 4,4-odstotni proračunski primanjkljaj Belgije v letu 2023.

Svet je 21. januarja 2025 sprejel priporočilo, naj Belgija čezmerni primanjkljaj odpravi do leta 2027. V priporočilu so določene omejitve za nominalno stopnjo rasti očiščenih odhodkov Belgije, kot sledi: 2,4 % leta 2025, 1,9 % leta 2026 in 2,0 % leta 2027.

Svet je 20. junija 2025 sprejel revidirano priporočilo za odpravo čezmernega primanjkljaja Belgije do leta 2029. V priporočilu so spremenjene omejitve za nominalno stopnjo rasti očiščenih odhodkov Belgije na: 3,6 % za leto 2025, 2,5 % za leto 2026, 2,5 % za leto 2027, 2.1% za leto 2028 in 2,1 % za leto 2029.

Finska

Svet je 20. januarja 2026 začel postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Finsko. Odločitev je bila upravičena, saj je imela Finska v letu 2024 proračunski primanjkljaj v višini 4,4 % in ima v letu 2025 načrtovani proračunski primanjkljaj v višini 4,3 %.

Svet v svojem priporočilu določa, da bi morala Finska učinkovito ukrepati in do 30. aprila 2026 predložiti potrebne ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja.

V priporočilu so določene omejitve za nominalno kumulativno stopnjo rasti očiščenih odhodkov Finske, kot sledi: 2,5 % leta 2026, 4,1 % leta 2027 in 5,9 % leta 2028.

Francija

Svet je 26. julija 2024 na predlog Komisije začel postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem proti Franciji. Sklep je bil utemeljen glede na 5,5-odstotni proračunski primanjkljaj Francije v letu 2023.

Svet je 21. januarja 2025 sprejel priporočilo, naj Francija čezmerni primanjkljaj odpravi do leta 2029. V priporočilu so določene omejitve za nominalno stopnjo rasti očiščenih odhodkov Francije, kot sledi: 0,8 % za leto 2025, 1,2 % za leto 2026, 1,2 % za leto 2027, 1.2% za leto 2028 in 1,1 % za leto 2029.

Italija

Svet je 26. julija 2024 na predlog Komisije začel postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem proti Italiji. Sklep je bil utemeljen glede na 7,4-odstotni proračunski primanjkljaj Italije v letu 2023.

Svet je 21. januarja 2025 sprejel priporočilo, v katerem je določil, naj Italija čezmerni primanjkljaj odpravi do leta 2026.

V priporočilu so določene omejitve za nominalno stopnjo rasti očiščenih odhodkov Italije, kot sledi: 1,3 % v letu 2025 in 1,6 % v letu 2026.

Madžarska

Svet je 26. julija 2024 začel postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem proti Madžarski glede na njen 6,7-odstotni proračunski primanjkljaj v letu 2023.

Svet je 18. februarja priporočil, naj Madžarska čezmerni primanjkljaj odpravi do leta 2026. V priporočilu so določene omejitve za nominalno stopnjo rasti očiščenih odhodkov Madžarske, kot sledi: 4,3 % v letu 2025 in 4,0 % v letu 2026.

Poljska

Svet je 26. julija 2024 na predlog Komisije začel postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem proti Poljski glede na njen 5,1-odstotni proračunski primanjkljaj v letu 2023.

Svet je 21. januarja 2025 priporočil, naj Poljska čezmerni primanjkljaj odpravi do leta 2028. V priporočilu so določene omejitve za nominalno stopnjo rasti očiščenih odhodkov Poljske, kot sledi: 6,3 % za leto 2025, 4,4 % za leto 2026, 4,0 % za leto 2027 in 3,5 % za leto 2028.

Slovaška

Svet je 26. julija 2024 na predlog Komisije začel postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem proti Slovaški. Sklep je bil utemeljen glede na 4,9-odstotni proračunski primanjkljaj Slovaške v letu 2023.

Svet je 21. januarja sprejel priporočilo, naj Slovaška čezmerni primanjkljaj odpravi do leta 2027.

V priporočilu so določene omejitve za nominalno stopnjo rasti očiščenih odhodkov Slovaške, kot sledi: 3,8 % leta 2025, 0,9 % leta 2026 in 1,6 % leta 2027.

Romunija

Svet je 3. aprila 2020 začel postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem proti Romuniji, da bi država ta primanjkljaj odpravila.

Svet je 26. julija 2024 ugotovil, da bi moral postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Romunijo ostati odprt, saj država še ni sprejela učinkovitih ukrepov za odpravo svojega primanjkljaja.

Ker ima Romunija še naprej visok javnofinančni primanjkljaj, ki presega referenčno vrednost treh odstotkov, kot je določena v Pogodbah, je Svet 20. junija 2025 sprejel nov sklep, s katerim ugotavlja, da Romunija ni sprejela učinkovitih ukrepov v odgovor na priporočila Sveta.

Svet je 8. julija 2025 v okviru aktualnega postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem revidiral svoje priporočilo Romuniji. Romunija je zato morala sprejeti učinkovite ukrepe in predložiti potrebne ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja do 15. oktobra 2025 ter končati postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem do leta 2030.

V priporočilu so določene omejitve za nominalno stopnjo rasti očiščenih odhodkov Romunije, kot sledi: 2.8% za leto 2025, 2.6% za leto 2026, 4.6% za leto 2027, 4.4% za leto 2028, 4.2% za leto 2029 in 4.0% za leto 2030.

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki temelji na dolgu

V skladu z novimi pravili morajo vse države članice pripraviti nacionalne srednjeročne fiskalno-strukturne načrte. Vanje morajo vključiti pot gibanja očiščenih odhodkov.

V kolikor bodo močno zadolžene države sledile poti gibanja očiščenih odhodkov, kot jo bo določil Svet, s čimer se bo njihov dolg verjetno zmanjševal in se dovolj hitro bližal referenčni vrednosti iz Pogodbe, zanje ne bo uveden postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Skladnost se bo redno ocenjevala.

Proračunski trendi

Vse države članice EU morajo spoštovati proračunsko disciplino, ki temelji na merilih in referenčnih vrednostih, določenih v Pogodbah EU. Natančneje, njihov javnofinančni primanjkljaj ne bi smel presegati 3 % bruto domačega proizvoda (BDP) in njihov javni dolg bi moral ostati pod 60 % BDP.

V spodnjih diagramih je prikazano, kakšno je stanje v državah članicah v zvezi s tema pragoma.

Razvoj primanjkljaja po državah članicah (2013–2024)

Spodnji diagram prikazuje, kako se je javnofinančni primanjkljaj vsake države članice EU sčasoma razvijal glede na referenčno vrednost treh odstotkov.

Razvoj dolga po državah članicah (2013–2024)

Spodnji diagram prikazuje razvoj ravni javnega dolga v vsaki državi članici EU v primerjavi s 60-odstotno referenčno vrednostjo.