Odzivanje EU na pandemijo COVID-19

Pandemija COVID-19 je prizadela vse države EU. EU od izbruha COVID-19 sodeluje z državami članicami pri varovanju zdravja in dobrobiti svojih državljanov in državljank, krepitvi nacionalnih zdravstvenih sistemov in omejevanju širjenja virusa.

Obenem usklajuje odziv za ublažitev socialno-ekonomskih posledic zaradi COVID-19 ter podporo okrevanju držav EU.

Urgentno odzivanje EU na izbruh COVID-19

Voditelji in voditeljice EU so se marca 2020 dogovorili o štirih prednostnih nalogah, da bi usmerili urgentno odzivanje EU na pandemijo COVID-19:

• zajezitev širjenja virusa
• zagotavljanje medicinske opreme
• spodbujanje raziskav na področju zdravljenja in cepiv
• podpiranje delovnih mest, podjetij in gospodarstva

Na vrhuncu koronavirusne krize so prek videokonferenc redno razpravljali in ocenjevali razmere ter usklajevali ukrepe. Ko so izredne razmere minile, je Evropski svet še naprej redno obravnaval vprašanja glede COVID-19.

Voditelji in voditeljice EU so se v okviru prizadevanj za prihodnje okrevanje dogovorili, da bodo nadaljevali prizadevanja za usklajevanje na ravni EU na različnih področjih:

• razvoj, proizvodnja in uvedba cepiv proti COVID-19
• strategije preskušanja in vzajemno priznavanje testov
• čezmejno iskanje stikov
• predpise o karanteni
• interoperabilna digitalna potrdila o cepljenju

Varna in učinkovita cepiva proti COVID-19

Razvoj in distribucija varnih in učinkovitih cepiv proti COVID-19 predstavljata trajno rešitev in temelj odziva EU na pandemijo COVID-19.

EU od začetka pandemije finančna sredstva za raziskave preusmerja v najobetavnejša potencialna cepiva in usklajuje skupna prizadevanja za zagotovitev, da se proizvede in v države EU dostavi zadostna količina cepiv.

Kampanje cepljenja proti COVID-19 so se začele 27. decembra 2020 po vsej Uniji. 18 mesecev pozneje, tj. junija 2022, je devet od desetih odraslih izmed vseh prebivalcev EU (86 %) v celoti cepljenih proti COVID-19.

Skupaj smo močnejši: neverjetna pot cepiv proti COVID-19

Hitrost, s katero so se številni deli sestavljanke povezali v celoto, da bi zaščitili ljudi pred koronavirusom, je zgodba znanstvenih inovacij in iznajdljivosti, ki so jo podpirali stalno sodelovanje, pravočasne politične odločitve ter ogromna zdravstvena in logistična prizadevanja.

Kako smo to dosegli? S katerimi izzivi se moramo še spoprijeti, da bi premagali pandemijo? Sledite cepivom proti COVID-19 na poti od njihove iznajdbe v laboratoriju do cepljenja po Evropi in širše.

• Klikni za tematski prispevek

Usklajevanje ukrepov glede potovanj

Države EU se v Svetu usklajujejo glede olajševanja prostega gibanja v EU med pandemijo COVID-19.

Pri tem sprejemajo skupna priporočila o potovalnih ukrepih, ki se redno posodabljajo in prilagajajo trenutnim epidemiološkim razmeram. Zadnja priporočila Sveta o potovalnih ukrepih so bila sprejeta 13. decembra 2022.

V skladu z novimi priporočili države članice ne bi smele omejevati potovanj zaradi javnega zdravja. Vendar priporočila vsebujejo nekatere zaščitne ukrepe v primeru poslabšanja epidemioloških razmer ali pojava nove skrb vzbujajoče različice.

• COVID-19: potovalni ukrepi (ozadje)

Digitalno COVID potrdilo EU

EU se je dogovorila, da bo izdala skupno digitalno COVID potrdilo EU, ki olajšuje varno in prosto gibanje med pandemijo COVID-19, saj dokazuje, da je bila oseba bodisi:

• cepljena proti COVID-19
• imela negativen rezultat testa
• ali prebolela COVID-19

Uredba EU o vzpostavitvi digitalnega COVID potrdila EU je veljala od 1. julija 2021 do 30. junija 2023.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je junija 2023 prevzela sistem EU za izdajo digitalnega COVID potrdila in s tem vzpostavila svetovni sistem, ki pomaga pri zaščiti državljanov po vsem svetu pred sedanjimi in prihodnjimi nevarnostmi za zdravje, vključno s pandemijami.

• Digitalno COVID potrdilo EU
• Globalnemu digitalnemu zdravstvenemu potrdilu naproti: Svet sprejel priporočilo (sporočilo za javnost, 27. junij 2023)

Načrt za okrevanje Evrope

Voditelji in voditeljice EU so se dogovorili, da bodo pripravili načrt za okrevanje Evrope, s katerim bi podprli državljane, podjetja ter države EU pri okrevanju po gospodarskem upadu, ki ga je povzročila pandemija COVID-19. 23. aprila 2020 so se zavezali, da bodo ustanovili sklad EU za okrevanje, katerega cilj je ublažiti posledice krize.

Voditelji in voditeljice EU so se 21. julija 2020 dogovorili o skupnem proračunu za obdobje 2021–2027 v višini 1 824 milijard EUR. Ta sveženj, ki združuje večletni finančni okvir in izredni instrument za okrevanje Next Generation EU (NGEU) v višini 750 milijard evrov (800 milijard evrov v tekočih cenah), Evropski uniji pomaga pri obnovi po pandemiji COVID-19 ter hkrati podpira naložbe v zeleni in digitalni prehod.

Navedeni elementi dopolnjujejo tri varnostne mreže v vrednosti 540 milijard EUR, ki jih je EU že vzpostavila za podporo delavcem, podjetjem in državam.

• Načrt okrevanja za Evropo (ozadje in časovnica)
• Izredno zasedanje Evropskega sveta, 17.–21. julij 2020

Pet načinov sodelovanja EU in držav članic v boju proti COVID-19

Zgodba o tem, kako so EU in njene države članice sodelovale kot ekipa, da bi ljudem pomagale med pandemijo COVID-19, je lahko za vse odličen zgled. Od prizadevanj, da bi zagotovile varna in učinkovita cepiva, pošiljanja medicinske opreme tja, kjer jo najbolj potrebujejo, do sprejemanja pacientov in pacientk iz drugih držav; od varovanja delovnih mest ter delavcev in delavk do pomoči partnerskim državam po vsem svetu – države EU so dale vse od sebe, da bi se medsebojno podpirale.

• Digitalna zgodba: pet načinov sodelovanja EU in držav članic v boju proti COVID-19

Globalna solidarnost

Pandemija COVID-19 je globalni izziv, za katerega so potrebne globalne rešitve. Države EU v skladu z načeloma solidarnosti in multilateralizma skupaj nudijo podporo partnerjem po vsem svetu, zagotovile pa so tudi znatna finančna sredstva za odpravo negativnih posledic pandemije na svetovni ravni.

Ekipa Evropa je eden od vodilnih donatorjev v okviru instrumenta COVAX, ki je forum za globalno sodelovanje z namenom pospeševanja razvoja, proizvodnje in pravičnega dostopa do testov, zdravljenj in cepiv v zvezi s COVID-19.

Države članice EU so se maja 2021 zavezale, da bodo partnericam po svetu darovale odmerke cepiva proti COVID-19. Poleg tega EU in njene države članice partnericam pomagajo z donacijami in izvozom cepiv, državam v stiski pa zagotavljajo tudi finančno in humanitarno podporo.

Koronavirusno krizo lahko premagamo samo v skupnem duhu globalne solidarnosti in odgovornosti.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel

• COVID-19: globalna solidarnost (ozadje)

30. marca 2021 se je skupina svetovnih voditeljev in voditeljic pridružila pozivu predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in vodje Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) k mednarodni pogodbi kot poti za izboljšanje pripravljenosti in odzivanja na pandemije po COVID-19 v dobro prihodnjih generacij.

Na posebnem zasedanju Generalne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije 1. decembra 2021 je 194 članic SZO sprejelo odločitev, da bodo začele postopek za pripravo novega mednarodnega sporazuma o pandemijah in pogajanja o njem.

• Novi sporazum o pandemiji (ozadje)

Države EU si med to krizo še bolj prizadevajo za medsebojno podporo in pomagajo tistim, ki so v največji stiski, ter združujejo vire za boj proti širjenju virusa. To je evropska solidarnost v najboljši izvedbi.

EU pomaga tudi svojim državljankam in državljanom, ki se niso mogli vrniti iz tretjih držav v prvem valu pandemije. Delegacije EU so v prvih mesecih pandemije z veleposlaništvi držav članic usklajevale repatriacijo več kot 650 000 državljanov EU in prispevale k stroškom več kot 400 letov za repatriacijo, ki so jih organizirale države članice.

• Pregled evropske solidarnosti v praksi

Kaj je EU že ukrenila

EU in države članice sodelujejo in si medsebojno pomagajo v teh kriznih časih.

EU je mobilizirala sredstva za podporo urgentnemu odzivu na virus, tj. zagotavljanju oskrbe z zaščitno opremo, spodbujanju raziskav in podpiranju naših partnerjev po svetu, ki potrebujejo pomoč.

• Podpora zdravstvenim sistemom in varovanje javnega zdravja
• Raziskave in razvoj varnih cepiv proti COVID-19
• Odziv EU na gospodarske posledice pandemije COVID-19
• Usklajevanje ukrepov za potovanja znotraj EU med pandemijo

Vloga Sveta: krizno usklajevanje

Hrvaško predsedstvo se je 28. januarja 2020 odločilo, da v odziv na pandemijo COVID-19 aktivira enotno ureditev EU za politično odzivanje na krize (IPCR), in sicer v načinu izmenjave informacij. Mehanizem IPCR je okvir EU za usklajevanje medsektorskega odzivanja na krize na najvišji politični ravni.

Način izmenjave informacij pomeni, da imajo države članice dostop do:

• rednih poročil o stanju in analizi razmer, ki jih pripravljata Evropska komisija in Evropska služba za zunanje delovanje
• posebne spletne strani na zavarovani spletni platformi za izmenjavo informacij

Predsedstvo je 2. marca 2020 glede na razvoj razmer in različne sektorje, ki jih je prizadela pandemija COVID-19 (zdravstvo, konzularna dejavnost, civilna zaščita, gospodarstvo), sklenilo, da se začne mehanizem IPCR uporabljati v načinu popolne aktivacije. Način popolne aktivacije omogoča organizacijo kriznih sestankov, pri katerih sodelujejo:

• prizadete države članice
• Evropska komisija
• Evropska služba za zunanje delovanje
• urad predsednika Evropskega sveta
• pristojne agencije in strokovnjaki iz EU

Hrvaško predsedstvo je med prvim izbruhom sklicevalo redne sestanke za lažjo izmenjavo informacij in usklajevanje odzivanja na krizo zaradi pandemije COVID-19. Predsedstva, ki so mu sledila, pa so te redne sestanke nadaljevala.

Švedsko predsedstvo se je 2. maja 2023 odločilo preklicati popolno aktivacijo enotne ureditve EU za politično odzivanje na krize (IPCR) za COVID-19. IPCR za COVID-19 se še naprej spremlja, zadeve v zvezi s COVID-19 pa še naprej obravnavata Odbor EU za zdravstveno varnost in Delovna skupina Sveta za javno zdravje.

• Preklic popolne aktivacije IPCR za COVID-19 (sporočilo za javnost švedskega predsedstva, 4. maj 2023)
• Pandemija COVID-19: predsedstvo okrepilo odzivanje EU in sprožilo način popolne aktivacije mehanizma IPCR (sporočilo za javnost, 2. marec 2020)
• Odzivanje na krize v okviru Sveta – IPCR (ozadje)

Ozadje

COVID-19 je bolezen, ki jo povzroča nova vrsta koronavirusa (SARS-CoV-2). Prvič je bila diagnosticirana na Kitajskem decembra 2019.

Decembra 2019 je v kitajskem mestu Vuhan prišlo do izbruha COVID-19, ki se je hitro razširil v druge kitajske regije in po svetu. Januarja 2020 so se v nekaterih državah članicah EU pojavili osamljeni primeri okužbe.

Konec februarja 2020 je Italija poročala o znatnem povečanju števila primerov okužbe s COVID-19, skoncentriranih v severnih regijah države. Večina drugih držav članic EU je začela poročati o primerih okužb.

Marca 2020 so že vse države članice EU poročale o primerih okužbe s COVID-19. Število primerov se od takrat stalno povečuje.

Svet skupaj z drugimi institucijami EU pozorno spremlja razmere in ukrepa. V okviru tega sodelovanja sprejema ustrezno zakonodajo EU in se usklajuje z državami članicami, kar zadeva izmenjavo informacij, ocenjevanje potreb in zagotavljanje usklajenega odziva EU.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) usklajuje odziv na svetovni ravni. SZO je 11. marca 2020 razglasila svetovno pandemijo COVID-19. EU neposredno prispeva h globalnemu odzivu SZO.

Po podatkih SZO je pandemija do maja 2023 povzročila skoraj 7 milijonov smrti (6 921 614). SZO je 5. maja 2023 razglasila konec pandemije COVID-19, s čimer se je končalo obdobje izrednih razmer v javnem zdravju.

Več ažurnih informacij o sejah Sveta, sporočilih za javnost, infografikah in publikacijah, povezanih s COVID-19: