"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Mednarodni sporazum o preprečevanju pandemij in pripravljenosti nanje
Zakaj mednarodni instrument proti pandemijam?
Pandemija COVID-19 je izziv svetovnih razsežnosti. Nobena vlada ali institucija se ne more sama spopasti z grožnjo prihodnjih pandemij.
Konvencija, sporazum ali drug mednarodni instrument je pravno zavezujoč po mednarodnem pravu. Z mednarodnim sporazumom o preprečevanju pandemij ter pripravljenosti in odzivanju nanje, sprejetim v okviru Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), bi države po vsem svetu lahko okrepile nacionalne, regionalne in globalne zmogljivosti in odpornost na bodoče pandemije.
Poleg tega bi tak instrument:
zagotavljal odločnejšo, stalno in dolgoročno politično angažiranost na ravni svetovnih voditeljev in voditeljic držav ali vlad
določil jasne postopke in naloge
okrepil dolgoročno podporo javnega in zasebnega sektorja na vseh ravneh
spodbujal vključevanje zdravstvenih zadev v vsa ustrezna področja politike
Ustvariti moramo okolje, v katerem bodo vsak znanstvenik, zdravstveni delavec in vsaka vlada lahko stopili skupaj v prizadevanjih za skupne cilje. To pomeni sodelovanje pri iskanju novih rešitev za zaščito najdragocenejšega – našega zdravja in naših življenj.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel na svetovnem zdravstvenem vrhu, 25. oktober 2021
Kakšen je namen mednarodnega sporazuma o pandemijah?
Predlog za mednarodni sporazum o preprečevanju pandemij ter pripravljenosti in odzivanju nanje je osnovan v duhu kolektivne solidarnosti in temelji na načelih pravičnosti, vključevalnosti in preglednosti.
Niti posamezne vlade niti svetovna skupnost ne morejo povsem preprečiti pandemij. Vendar pa se mora mednarodna skupnost precej bolje pripraviti na morebitne prihodnje pandemije in bolje usklajevati odzivanje nanje v celotnem ciklu odkrivanja, opozarjanja in odzivanja.
V instrumentu bi se določili cilji in temeljna načela za strukturiranje potrebnih skupnih ukrepov za boj proti pandemijam.
Mednarodna konvencija, sporazum ali drug mednarodni instrument o obvladovanju pandemij bi podprl in se osredotočil na:
zgodnje odkrivanje in preprečevanje pandemij
odpornost na prihodnje pandemije
odzivanje na morebitne prihodnje pandemije, zlasti z zagotavljanjem splošnega in pravičnega dostopa do zdravstvenih rešitev, kot so cepiva, zdravila in diagnosticiranje
trdnejši mednarodni zdravstveni okvir s SZO kot usklajevalnim organom za zdravstvene zadeve na svetovni ravni
pristop „eno zdravje“, ki bi povezoval zdravje ljudi, živali in našega planeta
Natančneje povedano lahko tak instrument okrepi mednarodno sodelovanje na več prednostnih področjih, kot so nadzor, opozarjanje in odzivanje, pa tudi splošno zaupanje v mednarodni zdravstveni sistem.
Na kratko o globalnem sporazumu o pandemijah (Infografika)
Katere so glavne potencialne spodbude in koristi?
Boljši nadzor nad tveganji pandemije
Za preprečevanje prihodnjih pandemij sta ključna spremljanje tveganj in zlasti izmenjava znanja o novih nalezljivih boleznih, ki se prenašajo z živali na ljudi.
To bi lahko dosegli z:
večjimi laboratorijskimi in nadzornimi zmogljivostmi, potrebnimi za odkrivanje bolezni živali v vseh državah
okrepljenim sodelovanjem med raziskovalnimi središči na svetovni ravni
boljšim usklajevanjem mednarodnega financiranja osnovnih zmogljivosti
Boljše opozarjanje
Z uvedbo večstopenjskega opozarjanja, ki bi bilo sorazmerno s stopnjo nevarnosti za zdravje, bi se izboljšala natančnost obveščanja o nevarnostih za javno zdravje. S tem bi se izboljšali tudi preglednost in legitimnost omejevalnih ali zdravstvenih ukrepov.
Digitalne tehnologije in inovativna orodja za zbiranje in izmenjavo podatkov ter napovedna analiza lahko podpirajo komunikacijo v realnem času in zgodnja opozorila, ki bi morala sprožiti hitrejši odziv.
Boljše odzivanje
Zdravstvene potrebščine in storitve
Med pandemijo COVID-19 se je izkazalo, da je treba svetovne dobavne verige in logistične sisteme utrditi, da bi bili kos globalnim nevarnostim za zdravje. Vse države bi morale imeti neprekinjen dostop do osnovnih zalog, zdravil in opreme kjer koli na svetu.
Tudi globalno usklajevanje za učinkovito ustvarjanje zalog bi lahko olajšalo odziv na pandemijo. K zdravstveni varnosti na svetovni ravni bi pripomogli tudi, če bi bili sposobni na teren poslati medicinsko opremo in napotiti visoko usposobljene mednarodne zdravstvene ekipe.
Raziskave in inovacije
Med pandemijo COVID-19 se je pokazalo, kako pomembno je, da se znanstvena skupnost hitro mobilizira in da je industrija zmožna hitro povečati svoje proizvodne zmogljivosti.
Kolektivni zdravstveni varnosti bi koristil globalno usklajen pristop k odkrivanju, razvoju in zagotavljanju učinkovitih in varnih zdravstvenih rešitev, kot so cepiva, diagnosticiranje in zaščitna oprema.
Ključnega pomena za okrepitev globalne pripravljenosti na pandemije je izmenjava patogenov, bioloških vzorcev in genomskih podatkov ter razvoj pravočasnih medicinskih rešitev (cepiv, zdravljenj in diagnostike).
Boljši mehanizmi odzivanja
Neenakost pri dostopu do cepiv, zdravil in diagnostike grozi s podaljševanjem pandemij in resnejšimi posledicami za življenje in zdravje ljudi, pa tudi za naše družbe in gospodarstva.
Sporazum bi gradil na naukih iz izkušenj s pospeševalnikom dostopa do orodij za boj proti COVID-19 (ACT-A), instrumentom COVAX in drugimi skupnimi instrumenti, ki so bili razviti od začetka pandemije COVID-19 do danes, da bi se ob prihodnjih pandemijah pravičneje upoštevale globalne potrebe.
Boljše izvajanje
V boju proti pandemiji je ključni element odpornost nacionalnih javnozdravstvenih sistemov. Državam mora biti omogočeno, da se za učinkovito odzivanje na izbruh pandemije zanesejo na svoje javnozdravstvene sisteme. To bi bilo mogoče doseči z zanesljivejšim mehanizmom poročanja po državah ter z bolj razširjeno uporabo skupnih zunanjih ocen in boljšim nadaljnjim ukrepanjem.
Povrnitev zaupanja v mednarodni zdravstveni sistem
S sporazumom bi zagotovili, da bi mednarodni sistem zaznamovali večja preglednost, okrepljeno prevzemanje odgovornosti in večja deljena odgovornost.
Poleg tega bi z njo postavili temelje za boljšo komunikacijo z državljani in državljankami in njihovo obveščanje. Napačne informacije spodkopavajo zaupanje javnosti in ogrožajo odzivanje javnega zdravstva. Da bi povrnili zaupanje državljanov, bi bilo treba predvideti konkretne ukrepe za izboljšanje pretoka zanesljivih in točnih informacij ter za boj proti napačnim informacijam na svetovni ravni.
Svet je 3. marca 2022 sprejel sklep o odobritvi začetka pogajanj o mednarodnem sporazumu o preprečevanju pandemij ter pripravljenosti in odzivanju nanje.
Glede zadev, ki spadajo v pristojnost Unije, se v imenu EU pogaja Komisija na podlagi pogajalskih smernic Sveta.
S takim instrumentom bi podprli mednarodna prizadevanja za okrepitev svetovne zdravstvene varnosti, zlasti glede pripravljenosti in odziva na izredne zdravstvene razmere, ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih s pandemijo.
Med zasedanjem Evropskega sveta 25. marca 2022 so se voditelji in voditeljice EU seznanili z delom v zvezi s prihodnjim instrumentov za izboljšanje preprečevanja pandemij, pripravljenosti in odzivanja nanje, ki bo sprejet v okviru Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je bila ustanovljena leta 1948 z nalogo, da deluje kot organ za usmerjanje in usklajevanje mednarodnega zdravstvenega dela. Ima 194 držav članic v šestih regijah in več kot 150 pisarn, prizadeva pa si za boljše zdravje za vse in povsod.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je predlog za mednarodno pogodbo o pandemijah prvič napovedal na pariškem mirovnem forumu novembra 2020.
Storiti moramo še več in se učiti iz izkušenj, ki nam jih je dala pandemija. Res je najbolj ključno to, da zmoremo ukrepati hitreje in bolj usklajeno, da zagotovimo razpoložljivost medicinske opreme in da si kar najhitreje izmenjujemo informacije, da bi lahko kar najbolje zaščitili naše državljane in državljanke.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel na pariškem mirovnem forumu, 12. november 2020
Ta poziv k mednarodni pogodbi o pandemijah so izpostavili tudi voditelji in voditeljice skupine G7 v izjavi z dne 19. februarja 2021.
Voditelji in voditeljice EU so se 25. februarja 2021 dogovorili, da bodo delali na mednarodni pogodbi o pandemijah.
Zavezani smo spodbujanju globalne zdravstvene varnosti, tudi s krepitvijo Svetovne zdravstvene organizacije ter prizadevanji za mednarodno pogodbo o pandemijah v njenem okviru.
Izjava članov in članic Evropskega sveta, 25. februar 2021
Na Generalni skupščini Svetovne zdravstvene organizacije je 194 članic SZO 31. maja 2021 sprejelo sklep, da bodo o novi mednarodni pogodbi o pandemijah razpravljale na izrednem zasedanju, ki se bo začel 29. novembra 2021.
1. decembra 2021 je 194 članic Svetovne zdravstvene organizacije doseglo soglasje, da bodo začele postopek za pogajanja o konvenciji, sporazumu ali drugem mednarodnem instrumentu v okviru Ustanovne listine Svetovne zdravstvene organizacije in njegovo pripravo, da bi tako okrepili preprečevanje pandemij ter pripravljenost in odzivanje nanje.
Za priprave na pogajanja je bilo ustanovljeno medvladno pogajalsko telo. Vlade hkrati s pogajanji o dogovoru glede pandemij razpravljajo tudi o spremembah Mednarodnega zdravstvenega pravilnika.
Svetovni voditelji in voditeljice za izboljšanje odzivanja na pandemije z novo mednarodno pogodbo
Voditelji in voditeljice iz vseh delov sveta so se 30. marca 2021 pridružili odprtemu pozivu predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in generalnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije dr. Tedrosa Adhanoma Ghebreyesusa k mednarodni pogodbi o pandemijah, ki bi temeljila na naukih iz izkušenj s pandemijo COVID-19.
Pandemije in druge velike zdravstvene krize se bodo še pojavljale. Vprašanje ni, ali, temveč kdaj se bo to zgodilo. Skupaj se moramo bolje pripraviti, da bomo ob zelo tesnem usklajevanju lahko napovedovali, preprečevali, odkrivali, ocenjevali in se učinkovito odzivali na pandemije. V zvezi s tem menimo, da bi si morale države skupaj prizadevati za novo mednarodno pogodbo o pripravljenosti na pandemije in odzivanju nanje.
Skupni poziv k mednarodni pogodbi o pandemijah
Storiti moramo še več in se učiti iz izkušenj, ki nam jih je dala pandemija. Res je najbolj ključno to, da zmoremo ukrepati hitreje in bolj usklajeno, da zagotovimo razpoložljivost medicinske opreme in da si kar najhitreje izmenjujemo informacije, da bi lahko kar najbolje zaščitili naše državljane in državljanke.