COVID-19: odziv EU na gospodarske posledice
EU in njene države članice sprejemajo ukrepe, da bi kar najbolj zmanjšali gospodarske posledice pandemije COVID-19.
Na tej strani boste izvedeli več o konkretnih ukrepih EU za podporo okrevanju gospodarstva:
- načrt EU za okrevanje gospodarstva, Next Generation EU
- SURE: začasna podpora za delavce
- spremembe proračuna EU za reševanje nujnih vprašanj
- preusmeritev sredstev EU za pomoč državam članicam, ki jo najbolj potrebujejo
- podpora najbolj prizadetim sektorjem
Načrt za okrevanje Evrope
Voditelji in voditeljice EU so 23. aprila 2020 sklenili, da si bodo prizadevali za ustanovitev sklada EU za okrevanje, katerega cilj je ublažiti posledice krize. Evropski komisiji so naročili, naj nujno pripravi predlog, v katerem bo pojasnjena tudi povezava med skladom in dolgoročnim proračunom EU. Evropska komisija je 27. maja 2020 predstavila predlog načrta za okrevanje Evrope.
Voditelji in voditeljice EU so se 21. julija 2020 dogovorili o prizadevanjih za okrevanje v okviru instrumenta „Next Generation EU“ v znesku 750 milijard EUR, s katerim naj bi si EU pomagala pri spopadanju s krizo, ki jo je povzročila pandemija.
Poleg svežnja za okrevanje so se dogovorili tudi o dolgoročnem proračunu EU za obdobje 2021–2027 v višini 1 074,3 milijarde EUR, ki bo med drugim podpiral naložbe v digitalni in zeleni prehod ter odpornost.
Skupaj s 540 milijardami EUR, ki so že na voljo v okviru treh varnostnih mrež (za delavce, podjetja in države članice), skupni sveženj EU za okrevanje znaša 2 364,3 milijarde EUR (v cenah iz leta 2018).
Evropski parlament in Svet sta 10. novembra 2020 dosegla predhodni dogovor o svežnju. Evropski svet je na zasedanju 10. in 11. decembra 2020 obravnaval pomisleke, ki so bili izraženi glede tega dogovora, in pripravil pot za sprejetje svežnja za okrevanje.
Proračun EU 2021–2027 in načrt okrevanja (Infografika)
Mehanizem za okrevanje in odpornost
Svet je 11. februarja 2021 sprejel uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF). S tem mehanizmom, ki je osrednji del instrumenta Next Generation EU, je državam članicam zagotovljenih 672,5 milijarde evrov pomoči pri reševanju gospodarskih in socialnih posledic pandemije COVID-19.
13. julija 2021 je prvih dvanajst držav EU – Avstrija, Belgija, Danska, Francija, Grčija, Italija, Latvija, Luksemburg, Nemčija, Portugalska, Slovaška in Španija – dobilo zeleno luč za uporabo sredstev EU za okrevanje in odpornost, da bi spodbudile svoja gospodarstva in okrevale po posledicah zaradi COVID-19.
28. julija 2021 so zeleno luč dobile še štiri države EU – Ciper, Hrvaška, Litva in Slovenija.
Svet je 8. septembra 2021 sprejel izvedbena sklepa o odobritvi načrtov za okrevanje in odpornost Češke in Irske.
Svet je 5. oktobra 2021 sprejel izvedbeni sklep o odobritvi načrta za okrevanje in odpornost Malte.
Tri države EU – Estonija, Finska in Romunija – so 29. oktobra 2021 dobile zeleno luč, saj je Svet po pisnem postopku sprejel izvedbene sklepe o odobritvi njihovih načrtov za okrevanje in odpornost.
Svet je 3. maja 2022 pozdravil oceno nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost še dveh držav – Bolgarije in Švedske.
Svet je 17. junija 2022 sprejel izvedbeni sklep o odobritvi načrta za okrevanje in odpornost Poljske.
Ministri in ministrice za gospodarstvo in finance so 4. oktobra 2022 dali zeleno luč nacionalnemu načrtu Nizozemske.
Svet je 16. decembra 2022 odobril nacionalni načrt Madžarske.
Sklad za okrevanje: EU uresničuje obljubljeno (Infografika)
Urgentni odziv EU na pandemijo COVID-19: kaj je EU že ukrenila
EU in države članice v času krize sodelujejo in si medsebojno pomagajo.
EU je mobilizirala sredstva za podporo urgentnemu odzivu na virus, tj. zagotavljanju oskrbe z zaščitno opremo, spodbujanju raziskav in podpiranju naših partnerjev po svetu, ki potrebujejo pomoč.
Urgentno odzivanje EU na pandemijo COVID-19 (Infografika)
Varnostne mreže za delavce, podjetja in države članice
Evroskupina je 9. aprila 2020 predlagala takojšnjo uvedbo treh varnostnih mrež v vrednosti 540 milijard EUR, ki so bile dokončno oblikovane maja 2020. Njihov namen je podpreti:
- delovna mesta in delavce
- podjetja
- države članice
Delovna mesta in delavci
EU je vzpostavila instrument, ki zagotavlja začasno podporo za zmanjšanje tveganja brezposelnosti v izrednih razmerah (instrument SURE), da bi ljudem pomagala ohraniti delovna mesta med krizo. V okviru sheme so pod ugodnimi pogoji zagotovljena posojila državam članicam za kritje dela stroškov, povezanih z uvedbo ali razširitvijo nacionalnih ureditev skrajšanega delovnega časa.
Finančna pomoč je namenjena 19 državam članicam:
- Belgija: 8,2 milijarde EUR
- Bolgarija: 971 milijonov EUR
- Hrvaška: 1,6 milijarde EUR
- Ciper: 630 milijonov EUR
- Češka: 4,5 milijarde EUR
- Estonija: 230 milijonov EUR
- Grčija: 6,2 milijarde EUR
- Madžarska: 651 milijonov EUR
- Italija: 27,4 milijarde EUR
- Irska: 2,5 milijarde EUR
- Latvija: 472 milijonov EUR
- Litva: 1,1 milijarde EUR
- Malta: 420 milijonov EUR
- Poljska: 11,2 milijarde EUR
- Portugalska: 6,2 milijarde EUR
- Romunija: 3 milijarde EUR
- Slovaška: 630 milijonov EUR
- Slovenija: 1,1 milijarde EUR
- Španija: 21,3 milijarde EUR
Te zneske je moral potrditi Svet. Skupna finančna pomoč v okviru instrumenta SURE znaša 98,4 milijarde EUR za 19 držav članic.
Do 14. decembra 2022 (zadnje in končno izplačilo) je 19 držav članic iz instrumenta SURE tako prejelo skupno 98,4 milijard EUR pomoči.
- Pandemija COVID-19: Svet odobril finančno pomoč v višini 87,4 milijarde EUR za države članice v okviru instrumenta SURE (sporočilo za javnost, 25. september 2020)
- Svet odobril instrument za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (sporočilo za javnost, 19. maj 2020)
- Instrument SURE (Evropska komisija)
Podjetja
Skupina Evropske investicijske banke (EIB) je vzpostavila vseevropski jamstveni sklad v višini 25 milijard EUR, ki podjetjem po vsej EU, zlasti malim in srednjim podjetjem (MSP), zagotavlja posojila v višini do 200 milijard EUR.
To dopolnjuje več sredstev za nujne primere, ki jih je EIB že odobrila za premostitev kratkoročnih potreb MSP po financiranju in podporo zdravstvenemu sektorju.
Države članice
V okviru evropskega mehanizma za stabilnost je na podlagi obstoječe preventivne kreditne linije, prilagojene glede na krizo zaradi COVID-19, vzpostavljena podpora zaradi pandemične krize. Ta lahko vsem državam članicam evrskega območja zagotavlja posojila v višini do 2 % njihovega BDP in skupno največ 240 milijard EUR.
Pet načinov sodelovanja EU in držav članic v boju proti COVID-19
Zelo smo lahko ponosni na to, kako EU in njene države članice sodelujejo kot ekipa, da bi pomagale ljudem v pandemiji COVID-19. Od pridobivanja varnih in učinkovitih cepiv, pošiljanja medicinske opreme tja, kjer je najbolj potrebna, do sprejemanja bolnikov iz drugih držav; od zaščite delovnih mest in delavcev do pomoči partnerskim državam po vsem svetu – države EU so storile vse, kar je bilo v njihovih močeh, da bi se medsebojno podprle.
Spremembe proračuna EU
Proračun za leto 2021
Svet je 9. aprila 2021 odobril dodatnih 121,5 milijona EUR iz rezerve za solidarnost in nujno pomoč za obravnavanje nujnih potreb, povezanih s pandemijo COVID-19.
S temi sredstvi se bodo podpirali:
- pripravljalno delo za digitalna COVID potrdila EU za olajšanje prostega gibanja
- zmogljivosti držav članic za odkrivanje in spremljanje novih različic
- razvoj in vrednotenje novih testiranj polimerazne verižne reakcije z reverzno transkriptazo (RT-PCR) za vsako novo porajajočo se različico virusa, preden se ti testi začnejo splošno uporabljati, ob hkratni zagotovitvi zadostnih zmogljivosti za testiranje v državah članicah
- spremljanje SARS-CoV-2 in različic v odpadnih vodah
- nadaljnji razvoj platforme za izmenjavo obrazcev za lokalizacijo potnikov
Komisija je za podporo navedenih pobud predlagala 245,2 milijona EUR dodatnih sredstev iz proračuna EU, za nadaljnje potrebe v zvezi s koronavirusom, pa še 100 milijonov EUR. Predlog spremembe proračuna, iz katerega se bodo delno krili ti odhodki, sta Svet in Parlament sprejela julija 2021.
Proračun za leto 2020
EU je kot takojšen odziv na posledice COVID-19 spremenila svoj proračun za leto 2020 in dodala 3,1 milijarde EUR za:
- nakup in distribucijo medicinske opreme, vključno z zaščitno opremo in ventilatorji
- pospeševanje proizvodnje pripomočkov za testiranje
- postavljanje terenskih bolnišnic
- prevoz pacientov na zdravljenje v druge države članice
- repatriacijo državljanov in državljank EU, ki so obtičali v tujini
Svet se je 11. septembra 2020 dogovoril, da bo proračunu EU za leto 2020 dodal še 6,2 milijarde EUR. V revidiranem proračunu so povečana plačila za:
- razvoj in uvedbo cepiva proti COVID-19: Evropska komisija bo ta denar porabila za prednaročilo odmerkov cepiva (1,09 milijarde EUR)
- naložbeni pobudi v odziv na koronavirus (CRII in CRII+): za preusmeritev sredstev iz proračuna EU za reševanje krize zaradi COVID-19 (5,1 milijarde EUR)
Preusmeritev sredstev EU
EU je z naglo preusmeritvijo kohezijskih sredstev pomagala državam članicam pri reševanju krize zaradi COVID-19:
- 37 milijard EUR iz proračuna EU je prek naložbene pobude v odziv na koronavirus (CRII) na voljo za podporo zdravstvenim sistemom, malim in srednjim podjetjem (MSP) ter trgom dela
- do 28 milijard EUR iz strukturnih skladov iz naslova nacionalnih sredstev za obdobje 2014–2020, ki še niso bila dodeljena projektom, je bilo odobrenih za krizno odzivanje
- do 800 milijonov EUR iz Solidarnostnega sklada EU je bilo z razširitvijo področja uporabe tega sklada na javnozdravstvene krize usmerjenih v najhuje prizadete države
EU je sprejela tudi ukrepe za zagotovitev dodatne prožnosti pri uporabi strukturnih skladov. V okviru t. i. naložbene pobude v odziv na koronavirus plus (CRII+):
- lahko države članice glede na potrebe prenašajo denar med različnimi skladi
- se lahko viri zaradi začasne razveljavitve pogojev, na podlagi katerih so regije upravičene do financiranja, preusmerijo na najbolj prizadete regije
- so lahko države članice med 1. julijem 2020 in 30. junijem 2021 zaprosile, da se programi, namenjeni odpravljanju posledic pandemije, delno ali v celoti financirajo iz proračuna EU.
Pobuda vključuje tudi podporo za ribiče in kmete ter revizijo Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD).
Tudi Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), ki se financira v okviru programa Obzorje 2020, je uvedel pobudo v odziv na krizo. Inštitut bo zagotovil 60 milijonov EUR dodatnih sredstev za inovatorje z zelo učinkovitimi rešitvami za pomoč pri spopadanju z družbenimi in gospodarskimi izzivi.
Prožnost pri uporabi pravil EU
EU je omogočila kar največjo prožnost pri uporabi pravil EU o javnih financah in fiskalnih politikah, na primer zaradi upoštevanja izredne porabe.
EU je z namenom ohranitve delovnih mest in podjetij sprejela začasna pravila o državni pomoči, ki državam članicam omogočajo finančno podpreti podjetja in državljane, ki imajo težave zaradi gospodarskih posledic pandemije.
Od oktobra 2020 znaša skupna nacionalna fiskalna podpora 4 % BDP in se bo nadaljevala tudi v letu 2021.
Ukrepi EU za podporo sektorjem, ki jih je pandemija najbolj prizadela
Kmetijstvo in ribištvo
EU zagotavlja podporo kmetijskemu in ribiškemu sektorju ter priznava njuno ključno vlogo pri zagotavljanju razpoložljivosti hrane državljanom in državljankam EU.
Med ukrepe podpore spadajo:
- neposredna podpora za ribiče in kmete ter druge upravičence
- prožnost pri uporabi neporabljenih sredstev v okviru skupne kmetijske politike in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo
EU je poleg tega uvedla „zelene vozne pasove“, da bi omogočila pretok hrane po vsej Evropi, in priznala sezonske delavce kot „ključne delavce“, da bi zagotovila neprekinjeno poslovanje v agroživilskem sektorju. Dodelila je tudi pomoč za skladiščenje proizvodov in poenostavila nekatere upravne postopke v programih.
Covid-19: podpora EU za kmetijstvo in ribištvo (Infografika)
Promet
Pandemija COVID-19 je močno prizadela prometni sektor. Epidemiološke razmere in upočasnitev gospodarstva zaradi omejitev gibanja so povzročile drastično zmanjšanje povpraševanja po prevozu in prometnih storitvah po vsej EU, kar ima gospodarske posledice za sektor.
V zadnjih mesecih se je obseg prevoza ponovno povečal. Kot primer, število dnevnih letov v EU se je v zadnjem času v primerjavi z obdobjem pandemije v letu 2020 podvojilo. Povečanje obsega prevoza je v veliki meri posledica gospodarskega okrevanja ter ukrepov in postopkov, kot so „zeleni vozni pasovi“, digitalno COVID potrdilo EU in obrazec za lokalizacijo potnikov, ki so bili uvedeni za olajšanje prometnih tokov in potovanj.
Ukrepi EU na področju prometa med krizo zaradi COVID-19
Države članice EU so se že marca 2020 strinjale, da je potreben usklajen pristop k temu, kako najbolje zagotoviti gospodarsko kontinuiteto, zaščititi zdravje in varnost delavcev v prometu ter njihovo prosto gibanje prek meja, pri tem pa se osredotočiti na zajezitev širjenja pandemije COVID-19.
Eden od najbolj neposrednih usklajenih ukrepov EU je dogovor med državami članicami, da bodo vzpostavile „zelene vozne pasove“, ki bodo omogočali pretok blaga po vsej Evropi ter omogočili izjeme in olajšali postopke preverjanja blaga in osebja.
Da bi se podjetja in organi v sektorjih letalskega, železniškega, cestnega in pomorskega prometa laže soočili s posledicami koronavirusne krize, so bili sprejeti številni ukrepi:
- začasna sprememba obveznosti glede letaliških slotov, s katero se letalskim prevoznikom odobri, da lahko po prožnem sistemu uporabijo manj slotov, kot je bilo pričakovano;
- začasna sprememba pravil o zračnih prevozih za podporo letalskim prevoznikom in letališčem ter začasna pravila o storitvah zemeljske oskrbe
- podaljšanje roka za prenos direktiv o varnosti in interoperabilnosti v železniškem prometu iz četrtega železniškega paketa, da bi železniški industriji in organom omogočili prožnost in pravno varnost
- začasni ukrepi, ki omogočajo podaljšanje veljavnosti nekaterih potrdil, spričeval, licenc in dovoljenj v cestnem, železniškem in vodnem prometu, ter omiljujejo pravila o zaračunavanju uporabe pristaniške infrastrukture ladjam
- oprostitev nekaterih infrastrukturnih pristojbin za prevoznike v železniškem prometu ob hkratnem zagotavljanju pravočasnega povračila stroškov ponudnikom infrastrukture
Svet je 23. oktobra 2020 sprejel sklepe, v katerih je Komisijo pozval, naj čim prej pripravi krizni načrt za evropski sektor tovornega prometa v primeru pandemije ali druge resne krize. Takšen načrt bi moral vključevati usklajevalne ukrepe na ravni EU in jasne smernice ter zagotoviti, da bodo države EU v prihodnosti bolje pripravljene na nepričakovane dogodke.
Svet je februarja 2022 zaradi nadaljnjih motenj v železniškem prometu zaradi pandemije izredne ukrepe, ki jih je za ta sektor sprejel oktobra 2020, podaljšal do 30. junija 2022. Ukrepi državam članicam dajejo možnost, da prevoznike v železniškem prometu oprostijo plačevanja nekaterih uporabnin za infrastrukturo, hkrati pa ponudnikom infrastrukture zagotovijo pravočasno povračilo.
Monetarna politika
Evropska centralna banka je marca 2020 napovedala izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji v vrednosti 750 milijard EUR. Program je bil 4. junija 2020 še okrepljen z dodatnimi 600 milijardami EUR, tako da skupni znesek znaša 1 350 milijard EUR.
Več ažurnih informacij o sejah Sveta, sporočilih za javnost, infografikah in publikacijah, povezanih s COVID-19: