Odziv EU na vojno agresijo Rusije proti Ukrajini
EU in njene države članice so enotne v svoji neomajni podpori Ukrajini in njenemu prebivalstvu ter odločno obsojajo vojno agresijo Rusije.
Zadnje novice
EU sprejela petnajsti sveženj sankcij proti Rusiji
Svet je 16. decembra 2024 sprejel petnajsti sveženj sankcij proti Rusiji. Novi ukrepi so namenjeni slabitvi ruskega vojaškega in industrijskega kompleksa ter preprečevanju izogibanja sankcijam prek Putinove flote v senci.
EU je poleg tega uvedla sankcije proti 54 osebam in 30 subjektom, odgovornim za dejanja, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine.
Kaj EU meni o obsežni invaziji Rusije v Ukrajini?
EU in njene države članice odločno obsojajo brutalno vojno agresijo Rusije v Ukrajini ter nezakonito priključitev ukrajinskih regij Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson. Obsojajo tudi vpletenost Belorusije v vojaško agresijo Rusije.
Evropski svet in Svet Evropske unije se od februarja 2022 redno sestajata, da bi z različnih vidikov razpravljala o razmerah v Ukrajini.
Evropski svet ponovno odločno obsoja vojno agresijo Rusije v Ukrajini, ki je očitna kršitev Ustanovne listine ZN, in znova poudarja, da še naprej podpira neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine.
Sklepi Evropskega sveta, 19. december 2024
Voditelji in voditeljice EU so večkrat pozvali, naj Rusija nemudoma preneha izvajati vojaške akcije, brezpogojno umakne vse sile in vojaško opremo iz Ukrajine ter dosledno spoštuje ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine.
Poudarili so, da ima Ukrajina pravico, da sama kroji svojo usodo, in izrazili občudovanje do ukrajinskega prebivalstva za pogum pri obrambi svoje države.
EU je v odziv na vojaško agresijo močno razširila sankcije proti Rusiji: na seznam sankcij je dodala znatno število oseb in subjektov ter sprejela omejevalne ukrepe, kakršnih doslej še ni.
EU je dokazala enotnost in moč ter Ukrajini zagotavlja humanitarno, politično, finančno in vojaško podporo.
Evropski svet znova potrjuje neomajno zavezo Evropske unije, da bo Ukrajini ter njenemu prebivalstvu še naprej zagotavljala politično, finančno, gospodarsko, humanitarno, vojaško in diplomatsko podporo, dokler in kolikor bo treba. Rusija ne sme prevladati.
Sklepi Evropskega sveta, 19. december 2024
EU je zavezana, da še naprej izkazuje solidarnost in zagotavlja podporo beguncem, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, in državam, ki jih sprejemajo. Poleg tega se usklajuje s partnerji in zavezniki v okviru ZN, OVSE, Nata in skupine G7.
Evropski svet je večkrat obsodil ruske neselektivne napade na civiliste in civilno infrastrukturo ter Rusijo pozval, naj ustavi sistematične raketne napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo.
Voditelji in voditeljice EU so poudarili, da bodo morali Rusija, Belorusija in vsi, ki so odgovorni za vojne zločine in druga najhujša kazniva dejanja, v skladu z mednarodnim pravom odgovarjati za svoja dejanja.
Najnovejši sklepi Evropskega sveta:
Katere ukrepe je EU sprejela proti Rusiji?
Individualne in gospodarske sankcije
EU je sprejela obsežne sankcije brez primere v odziv na vojno agresijo Rusije proti Ukrajini in nezakonito priključitev ukrajinskih regij Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson.
Cilj ukrepov je oslabiti gospodarsko bazo Rusije, ji onemogočiti dostop do kritičnih tehnologij in trgov ter znatno zmanjšati njeno zmožnost za vojskovanje.
EU tesno usklajuje svoje ukrepe s svojimi partnerji in zavezniki, vključno z Natom, skupino G7, Združenimi državami Amerike, Združenim kraljestvom, Kanado, Norveško, Južno Korejo in Avstralijo.
- Časovnica – svežnji sankcij proti Rusiji od februarja 2022
- Sankcije proti Rusiji
- Obrazložitev sankcij proti Rusiji
EU je v zvezi s tem sprejela tudi sankcije proti Belorusiji, Iranu in Severni Koreji zaradi njihove vpletenosti v agresijo Rusije proti Ukrajini.
Kršitev sankcij dodana na seznam kaznivih dejanj EU
Države članice trenutno različno opredeljujejo, kaj predstavlja kršitev omejevalnih ukrepov in kakšne kazni bi bilo treba uporabiti v primeru takšne kršitve. To lahko vodi v:
- različne stopnje izvrševanja sankcij
- tveganje izogibanja tem ukrepom
Zato je Svet 28. novembra 2022 sprejel sklep o vključitvi kršitve omejevalnih ukrepov na seznam „kaznivih dejanj EU“ iz Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Svet je 12. aprila 2024 sprejel nova pravila, s katerimi naj bi zagotovili, da bo kršitev omejevalnih ukrepov inkriminirana.
V zadevnem aktu je opredeljeno, katero ravnanje je kaznivo dejanje in kakšne so ustrezne sankcije:
- kazniva dejanja so: pomoč osebam pri izogibanju prepovedi potovanja v EU, trgovanje z blagom, za katerega veljajo omejevalni ukrepi, ali izvajanje transakcij s tistimi, za katere veljajo omejevalni ukrepi EU
- odvračilne kazni: kazni se razlikujejo glede na kaznivo dejanje, vsekakor pa bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne
- strožje izvrševanje: države članice bodo morale okrepiti prizadevanja za zagotovitev spoštovanja omejevalnih ukrepov EU
Začasna prekinitev vizumskih olajšav
Svet je sprejel sklep, s katerim se začasno preneha izvajati celotni sporazum o poenostavitvi vizumskih postopkov med EU in Rusijo. Posledično se bodo za ruske državljane in državljanke uporabljala splošna pravila vizumskega zakonika. To pomeni naslednje:
- vizumska taksa se bo povišala s 35 EUR na 80 EUR
- predložiti bo treba dodatno dokumentacijo
- postopek obravnave vlog za izdajo vizuma se bo podaljšal
- za vizume za večkratni vstop bodo veljala strožja pravila
Sklep je začel veljati na dan sprejetja in se uporablja od 12. septembra 2022.
Nepriznavanje ruskih potnih listin, izdanih v Ukrajini
Svet je 8. decembra 2022 sprejel sklep o nepriznavanju ruskih potnih listin, izdanih v Ukrajini in Gruziji.
Ta sklep je odziv na rusko prakso izdajanja ruskih mednarodnih potnih listin prebivalcem in prebivalkam v zasedenih regijah. Sledi tudi enostranski odločitvi Rusije, ki je leta 2008 priznala neodvisnost gruzijskih ozemelj Abhazije in Južne Osetije.
Ruske potne listine, izdane v ukrajinskih regijah ali na separatističnih ozemljih v Gruziji, ki jih zaseda Rusija, oziroma izdane osebam, ki tam prebivajo, ne bodo priznane kot veljavne potne listine za pridobitev vizuma ali za prehod meja schengenskega območja.
Kako EU podpira Ukrajino in tamkajšnje prebivalstvo?
EU ter njeni državljani so popolnoma solidarni z Ukrajino in njenim prebivalstvom. EU je sprejela ukrepe, kakršnih doslej še ni, v podporo Ukrajini in njenemu prebivalstvu. Ukrepi vključujejo:
- gospodarsko in finančno pomoč
- humanitarno pomoč
- podporo civilne zaščite
- vojaško podporo
- sprejem beguncev prek mehanizma EU za začasno zaščito
- podporo pri preiskovanju in pregonu vojnih zločinov
- podporo pri obnovi demokratične Ukrajine
Kako se EU odziva na vpliv vojne na trg?
Ruska invazija v Ukrajini povzroča motnje na svetovnih trgih. Svetovne cene ključnih primarnih proizvodov, kot so goriva in gnojila, so se leta 2022 rekordno zvišale.
Vojna je povzročila tudi negotovost glede zanesljivosti oskrbe z energijo v EU. Napadi Rusije na skladišča s pridelki in prometno infrastrukturo Ukrajino ovirajo pri izvozu njene agroživilske proizvodnje, kar še poglablja svetovno prehransko krizo.
Energetska kriza
Države EU so se enotno odzvale na naraščajoče cene energije in grožnje energetski varnosti EU. Izredni ukrepi, ki jih je Svet sprejel za zagotovitev zadostne in cenovno dostopne oskrbe z energijo, so pripomogli k umiritvi trgov. Cena plina, ki je avgusta 2022 dosegla najvišjo vrednost doslej, je zdaj razmeroma stabilna.
Usklajeni ukrepi EU so osredotočeni na:
- povečanje raznolikosti oskrbe z energijo in njenih poti
- zagotovitev plina v nacionalnih rezervah
- zmanjšanje računov za energijo za državljane in državljanke ter podjetja
- krepitev solidarnosti med državami EU
- preprečevanje nenadnih dvigov cen
- hitrejši prehod na čistejšo energijo
Države EU se preusmerjajo stran od ruskih fosilnih goriv: uvoz plina iz Rusije se je s 40 % celotnega uvoza v letu 2021 zmanjšal na 15 % v letu 2023. EU hitro prehaja na čistejšo energijo in krepi svojo avtonomijo.
Od kod prihaja plin EU (Infografika)
Prehranska varnost
Države EU se na svetovno prehransko krizo odzivajo tako, da:
- zagotavljajo nujno pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo
- državam v razvoju pomagajo pri prizadevanjih za bolj trajnostno proizvodnjo hrane
- podpirajo odprto in neovirano trgovino
- tesno sodelujejo s svetovnimi partnerji
EU je omogočila tako imenovane solidarnostne pasove, preko katerih je bilo od maja 2022 iz Ukrajine izvoženih več milijonov ton žita in oljnic. Živila prihajajo tudi v afriške, bližnjevzhodne in azijske države, ki so najbolj v stiski.
Kako je ruska invazija v Ukrajini še poslabšala svetovno prehransko krizo (Infografika)