Prehranska varnost in cenovna dostopnost
Neupravičena invazija Rusije v Ukrajini poglablja svetovno prehransko krizo. Države EU usklajujejo ukrepe, s katerimi si prizadevajo zajamčiti svetovno prehransko varnost in zagotoviti pomoč najrevnejšim na svetu.
Kako si EU prizadeva obvladati prehransko krizo?
EU in njene države članice enotno obsojajo vojaško agresijo Rusije v Ukrajini in so trdno odločene, da bodo obvladale svetovno prehransko krizo.
Solidarnostni pasovi in dogovor o izvozu žitaric prek Črnega morja
Glavna prednostna naloga držav EU pri reševanju vprašanja vse večje prehranske negotovosti je pomagati Ukrajini pri izvozu njene agroživilske proizvodnje, ki ga je ruska invazija resno ogrozila.
Ukrajina je ključna proizvajalka in izvoznica osnovnih živil, kot sta pšenica in koruza. Med letoma 2016 in 2021 je okoli 90 % pšenice izvozila v Afriko in Azijo, s čimer je podpirala prehransko varnost v nekaterih najbolj prikrajšanih regijah sveta.
Zaradi ruske blokade ukrajinskih pristanišč vse od začetka vojne je v skladiščnih silosih na črnomorski obali obtičalo približno 20 milijonov ton žita.
Evropska komisija je maja 2022 predstavila akcijski načrt za vzpostavitev solidarnostnih pasov med EU in Ukrajino. Cilj je bil ustvariti alternativne kopenske poti, na katere bi lahko Ukrajina preusmerila izvoz kmetijskih proizvodov, kar bi dosegli z:
- zagotavljanjem tovornih tirnih vozil, plovil in tovornjakov
- učinkovitejšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti prometnih omrežij in terminalov za pretovarjanje
- poenostavitvijo in pospešitvijo carinskih operacij in drugih inšpekcijskih pregledov
- omogočanjem skladiščenja blaga na ozemlju EU
Od začetka dejavnosti maja 2022 je bilo prek solidarnostnih pasov izvoženih več kot 48 milijonov ton kmetijskih proizvodov, vključno z žitom in oljnicami.
Rusija je julija 2022 na podlagi sporazuma, ki so ga pomagali doseči Združeni narodi in Turčija, privolila v ustavitev blokade ukrajinskih črnomorskih pristanišč. Nato je bila vzpostavljena črnomorska pobuda za žito, da bi se olajšal izvoz ukrajinskega žita in drugih živil po morskih poteh.
Od julija 2023 naprej je bilo zahvaljujoč črnomorski pobudi za žito iz Ukrajine poslanih približno 33 milijonov ton kmetijskih proizvodov. 65 % pšenice je prek pobude prispelo v države v razvoju, vključno s humanitarnimi operacijami Svetovnega programa Združenih narodov za hrano (WFP). Ukrajina je bila leta 2022 največja dobaviteljica pšenice Svetovnega programa za hrano, saj je zagotovila več kot polovico pšeničnega zrnja, dobavljenega v okviru tega programa.
Podrobnosti glede izvoza žita iz Ukrajine (Infografika)
Pred vojno je bilo 90 % ukrajinskega žita izvoženega prek Črnega morja. Od ruske invazije se le polovica žita prevaža po morju, 55 % pa se izvozi prek solidarnostnih pasov.
Diagram, iz katerega je razvidno, da je bilo 55 % ukrajinske hrane izvoženih prek solidarnostnih pasov, 45 % pa prek črnomorske pobude za žito.
Ukrajina je konec novembra 2022 začela izvajati pobudo „Žito iz Ukrajine“, ki prav tako prispeva k svetovni prehranski varnosti. Pobuda omogoča subjektom, ki sodelujejo v projektu, da kupujejo kmetijske proizvode od ukrajinskih proizvajalcev in jih prenesejo v države, kjer so prebivalci na robu lakote.
Julija 2023 je Rusija sklenila, da preneha sodelovati pri črnomorski pobudi za žito. EU je odločno obsodila odločitev Rusije.
Rusija še naprej uporablja hrano kot orožje. S prekinitvijo sporazumov je Rusija izključno odgovorna za motnje pri svetovni dobavi žita in naraščajočo inflacijo cen hrane na svetovni ravni. Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko
Hrana za svet
Tragedija v Ukrajini vpliva na ves svet, saj neizzvana in neupravičena invazija Rusije zaostruje svetovno prehransko krizo.
Države EU delujejo skupaj, da bi pomagale ljudem, ki se soočajo s hitro naraščajočimi cenami hrane, in zagotovile pomoč najrevnejšim na svetu.
Usklajen odziv na prehransko krizo
Usklajeno delo držav EU za obvladovanje svetovne prehranske krize je usmerjeno na štiri področja ukrepanja v skladu s sklepi Sveta, sprejetimi junija 2022:
- solidarnost
- trajnostno proizvodnjo
- trgovino
- multilateralizem
Kako se države EU spopadajo s svetovno prehransko krizo (Infografika)
Solidarnost
Države EU na svetovni ravni zagotavljajo nujno pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo.
EU in njene države članice so največje svetovne donatorice razvojne pomoči. EU si močno prizadeva, da bi svojo podporo uskladila z naraščajočimi in nujnimi potrebami. Junija 2022 so države EU podprle zaveze v višini 8 milijard evrov za prehransko varnost v obdobju 2020–2024.
Leta 2022 so se sredstva EU za humanitarno pomoč povečala za 32 % v primerjavi z letom 2021 in znašala 770 milijonov evrov. Uporabljena so bila za zagotavljanje dostopa do hrane za najbolj ranljive skupine ter za podporo lokalni proizvodnji hrane z denarno pomočjo in na druge načine. EU in njene države članice so tudi glavne donatorice Svetovnega programa za hrano.
Poleg tega je bilo iz mehanizma za hrano in odpornost zagotovljenih 225 milijonov evrov za partnerice iz južnega sosedstva na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki.
Države EU prav tako pomembno prispevajo k svetovni prehranski varnosti, saj velik del svoje kmetijske proizvodnje izvozijo v države v razvoju. Več kot polovica izvoza pšenice iz EU gre v Afriko (Alžirijo, Maroko, Egipt, Nigerijo) in Azijo (Pakistan).
Trajnostna proizvodnja
Zadovoljevanje svetovnih potreb po hrani ne bi smelo škodovati okolju in bi moralo slediti modelu trajnostnega prehranskega sistema.
Voditelji in voditeljice EU so se junija 2022 dogovorili, da bodo:
- državam v razvoju pomagali, da po potrebi preusmerijo svoje dobavne verige
- pospešili delo v zvezi z vodilnimi pobudami EU, namenjenimi podpori trajnostnih kmetijsko-poslovnih zmogljivosti v Afriki
- podpirali razvoj zmogljivosti za proizvodnjo vložkov, zlasti trajnostnih gnojil, v državah v razvoju
Prizadevanja za trajnostne prehranske sisteme na svetovni ravni bodo pozitivno vplivala na odpornostdržav na take krize, kakršna je sedanja.
Trgovina
Države EU sodelujejo s svojimi mednarodnimi partnerji pri spodbujanju odprtega in predvidljivega trgovinskega okolja za kmetijske proizvode.
Voditelji in voditeljice EU so na izrednem zasedanju Evropskega sveta maja 2022 ponovno poudarili svojo zavezo, da bodo svetovno trgovino z živili ohranili brez neupravičenih trgovinskih ovir.
Sankcije EU proti Rusiji ne vplivajo na kmetijski in živilski sektor. Ne prepovedujejo uvoza in prevoza ruskih kmetijskih proizvodov.
Multilateralizem
Učinkovito mednarodno usklajevanje je ključnega pomena za zagotovitev celovitega globalnega odziva na svetovno krizo.
Države EU sodelujejo s svojimi mednarodnimi partnerji pri zagotavljanju globalnega odziva na prehransko krizo, med drugim prek pobud, kot sta globalno zavezništvo G7 za prehransko varnost (GAFS) ter mednarodna misija za odpornost na področju hrane in kmetijstva (FARM).
Ti pobudi se dopolnjujeta in sta usmerjeni na tri področja ukrepanja:
- kratkoročni solidarnostni ukrepi za povečanje svetovne preskrbe s hrano in zagotovitev dostopa za ranljive države
- trgovinski ukrepi, s katerimi bi zagotovili nemoteno delovanje svetovnih trgov
- ukrepi za spodbujanje dolgoročnih odgovornih naložb v trajnostno in odporno proizvodnjo hrane v ranljivih državah
EU poleg tega tesno usklajuje svoj odziv z Afriško unijo, da bi bili ukrepi in pobude učinkovito vključeni v širše strateško partnerstvo med EU in AU.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je septembra 2022 ob robu tedna Generalne skupščine Združenih narodov sopredsedoval vrhu o svetovni prehranski varnosti. Z drugimi voditelji in voditeljicami je podal kratko izjavo, s katero so se skupaj zavezali krepitvi mednarodnega sodelovanja in partnerskih pobud.
Podpiranje agroživilske proizvodnje EU
Zahvaljujoč skupni kmetijski politiki EU (SKP) je bilo v zadnjih 60 letih zagotovljeno dovolj hrane za več generacij Evropejcev in Evropejk, tudi med krizami.
Prav zaradi te skupne politike danes državljanom in državljankam EU ne grozi pomanjkanje hrane. SKP podpira kmete in kmetice s ciljem zagotavljanja neprekinjene proizvodnje.
EU je marca 2022 kmetom in kmeticam, ki so jih najbolj prizadeli višji vhodni stroški zaradi energetske krize, zagotovila podporo v višini 500 milijonov evrov. Poleg tega so lahko kmetje in kmetice izkoristili:
- predplačila za obvladovanje težav z denarnimi tokovi
- začasna odstopanja glede nekaterih zahtev SKP, na primer glede zemljišč v prahi
- okvir za krizne ukrepe, da bi prejeli dodatno pomoč
Države članice EU za obvladovanje višjih cen hrane sprejemajo tudi nacionalne ukrepe, med katere spadajo:
- znižanje stopenj DDV
- spodbujanje trgovcev na drobno k ohranjanju nizkih cen
- koriščenje namembnih skladov EU za pomoč najbolj ogroženim
Spomladi 2023 je Evropska komisija za soočanje z motnjami na lokalnem trgu, povezanimi z uvozom kmetijskih proizvodov iz Ukrajine, zagotovila finančno podporo prizadetim državam članicam. Podpora je bila odziv na zahtevo nekaterih držav in je bila vzeta iz krizne rezerve SKP.
O skupni kmetijski politiki
Skrb za prehrano Evrope: 60 let skupne kmetijske politike
Skupna kmetijska politika EU že šest desetletij po vzpostavitvi leta 1962 podpira odprt enotni trg za agroživilske proizvode EU. Več o SKP lahko izveste od evropskih kmetov in upravičencev.
Kaj je vzrok prehranske krize?
Prehranska negotovost se od leta 2016 na svetovni ravni povečuje. V kontekstu rasti cen primarnih surovin na svetovni ravni Rusija z vojno v Ukrajini in uporabo hrane kot vojnega orožja močno vpliva na živilske trge.
Rusija je s tem, ko je v okviru vojaške agresije v Ukrajini hrano spremenila v orožje, edina odgovorna za svetovno krizo na področju prehranske varnosti, ki jo je povzročila. Sklepi Evropskega sveta, 23. junij 2022
Kako je ruska invazija v Ukrajini še poslabšala svetovno prehransko krizo (Infografika)
Vojaška agresija Rusije je povzročila:
- pomanjkanje hrane
- rekordno visoko rast cen hrane in gnojil
Skupaj z negativnimi posledicami pandemije COVID-19, hitrim naraščanjem cen gnojil in energije ter svetovnim poslabšanjem globalnega makroekonomskega okolja tudi svetovne cene kmetijskih surovin od sredine leta 2020 nenehno naraščajo.
Z vojaško agresijo Rusije v Ukrajini so se razmere na trgu še zaostrile, saj se cene surovin še dodatno zvišujejo, po vsem svetu pa je na razpolago manj hrane.
Ukrepi Rusije, ki so povzročili nenaden upad ukrajinskega izvoza in proizvodnje hrane ter negativno vplivali na trge, vključujejo:
- blokado ukrajinskih črnomorskih pristanišč
- napade na ukrajinsko infrastrukturo za predelavo in izvoz hrane
- bombardiranje in zasedbo ukrajinskih kmetijskih ozemelj
- namerno zmanjšanje lastnega izvoza hrane in gnojil
Rusija je marca 2022 napovedala začasno prepoved izvoza žit in gnojil, kar je destabiliziralo trg. Rusija je med največjimi proizvajalkami in izvoznicami gnojil, na primer dušikovih gnojil, ki so ključna za agroživilsko proizvodnjo.
EU ni nikoli preprečevala izvoza hrane, gnojil in drugih kmetijskih proizvodov iz Rusije. Ti proizvodi niso predmet sankcij EU.
Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo so cene hrane dosegle najvišjo vrednost marca 2022, ko so se v primerjavi z istim mesecem leta 2020 zvišale za več kot 60 %. Cene so še naprej nestanovitne.
Zakaj so ukrajinske poljščine ključne za svetovno prehransko varnost?
Ukrajina, ki velja za žitnico Evrope, je največja svetovna proizvajalka in izvoznica agroživilskih proizvodov. Je peta največja izvoznica pšenice na svetu in četrta največja izvoznica koruze.
Ukrajina in Rusija, ki je tudi ena od največjih izvoznic, skupaj zagotavljata približno 30 % svetovne oskrbe s koruzo in pšenico ter več kot polovico svetovne oskrbe s sončničnim oljem.
Afrika in Azija sta glavni prejemnici ukrajinskih kmetijskih proizvodov. Med letoma 2016 in 2021 je bilo več kot polovica (58 %) vse pšenice izvožene v Azijo in 34 % v Afriko. Ukrajina ima ključno vlogo pri zagotavljanju prehranske varnosti v nekaterih najrevnejših državah na svetu.
Ruski napadi na ukrajinsko prometno infrastrukturo in dejanska blokada njenih črnomorskih pristanišč, iz katerih se je običajno izvozilo 90 % ukrajinskih kmetijskih proizvodov, so povzročili drastičen upad izvoza.
Škoda, ki so jo povzročile ruske sile na ukrajinskih poljih, skladiščih hrane in kmetijskih strojih, je vplivala na ukrajinske proizvodne in izvozne zmogljivosti.
Koga bodo prehranska negotovost in višje cene najbolj prizadele?
Pomanjkanje hrane je čedalje večja grožnja za milijone ljudi, zlasti v Afriki in Aziji, predvsem pa v državah, ki jih je že prizadela lakota, kot so Somalija, Jemen in Afganistan.
Ljudje v svojih žepih občutijo posledice visokih cen hrane, nakupi hrane pa postajajo čedalje večja obremenitev za gospodinjstva z nizkimi dohodki, tudi v EU.
Posledice krize bodo verjetno dolgoročne, zlasti v državah v razvoju.
Po podatkih Svetovnega programa za hrano so potrebe leta 2022 dosegle ravni brez primere. Rekordnih 349 milijonov ljudi na svetu je izkusilo akutno lakoto (letni pregled WFP za leto 2022).
Zaradi pomanjkanja hrane in višjih cen so otroci v državah v razvoju v posebno hudi nevarnosti zaradi čedalje višje ravni akutno slabe prehranjenosti.
EU ne grozi pomanjkanje hrane
Državam EU ne grozi pomanjkanje hrane.
EU je največja proizvajalka agroživilskih proizvodov – leta 2022 je bila največja trgovinska sila na svetu – in čeprav vojna Rusije v Ukrajini in podnebne spremembe vplivajo na proizvodnjo, je prehranski sistem EU še vedno trden in zanesljiv.
Vendar pa so državljani in državljanke EU prizadeti zaradi inflacije in višjih cen hrane. Cenovna dostopnost je prioriteta voditeljev in voditeljic EU, zlasti kar zadeva skupine z nizkimi dohodki in ranljive skupine, ki so najbolj prizadete.
Po podatkih Eurostatovega orodja za spremljanje cen živil so bile cene hrane v EU marca 2023 za 19 % višje kot v istem mesecu leta 2022.