Vojna Rusije proti Ukrajini: sankcije EU

Cilj sankcij proti Rusiji

EU že od marca 2014 postopoma uvaja omejevalne ukrepe proti Rusiji v odziv na:

• nezakonito priključitev Krima (2014)
• obsežno invazijo na Ukrajino (2022)
• nezakonito priključitev ukrajinskih regij Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson (2022)

Doslej je bilo sprejetih 21 svežnjev sankcij. Ti ukrepi povečujejo pritisk na Rusijo in so usmerjeni v njeno vojno gospodarstvo, hkrati pa podpirajo prizadevanja za končanje njene brutalne vojne agresije proti Ukrajini.

Sankcije EU so natančno usmerjene, zasnovane tako, da so sorazmerne, in hkrati začasne narave. To pomeni, da se redno pregledujejo in da jih lahko EU umerja, ublaži ali ukine, če so doseženi njeni cilji ali storjeni pomembni koraki za njihovo doseganje.

Poleg tega je EU sprejela sankcije proti Belorusiji, Iranu in Severni Koreji zaradi njihove podpore vojni agresiji Rusije proti Ukrajini.

Sankcije so bile sprejete tudi v odziv na zlorabe in kršitve človekovih pravic v Rusiji ter ruske hibridne grožnje in kampanje proti EU in njenim državam članicam.

Sankcije proti posameznikom in subjektom

Omejevalni ukrepi EU v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, veljajo za skoraj 3 000 posameznikov in subjektov.

Med sankcioniranimi posamezniki so:

Seznam vključuje tudi posameznike, ki so odgovorni za ali vpleteni v:

• tako imenovane „referendume“ leta 2022 in „volitve“ leta 2023 na ukrajinskih ozemljih
• grozodejstva v Buči in Mariupolu
• raketne napade na civiliste in kritično infrastrukturo
• deportacijo, prisilno premestitev in nezakonite posvojitve ukrajinskih otrok
• vojaško prevzgojo ukrajinskih otrok
• novačenje sirskih plačancev za boj v Ukrajini
• proizvodnjo in dobavljanje brezpilotnih zrakoplovov
• izogibanje sankcijam
• delovanje ruske flote v senci
• plenjenje ukrajinske kulturne dediščine

Na seznam so uvrščeni tudi posamezniki iz Irana, Belorusije in Demokratične ljudske republike Koreje.

Med sankcioniranimi subjekti so:

• politične stranke
• oborožene sile in paravojaške skupine, vključno s skupino Wagner Group
• banke in finančne institucije
• medijske organizacije, ki širijo propagando in dezinformacije
• podjetja v obrambnem sektorju, ki se ukvarjajo s proizvodnjo dronov
• podjetja v prometnem in energetskem sektorju
• podjetja v letalskem sektorju, ladjedelništvu in strojegradnji
• podjetja iz sektorja IT ter telekomunikacijskega in zavarovalniškega sektorja
• podjetja, vpletena v izogibanje sankcijam
• podjetja, povezana z rusko floto v senci
• PJSC Alrosa, največje podjetje za pridobivanje diamantov na svetu
• gibanje „Vseruska ljudska fronta“ (All-Russia People’s Front)
• organizacije, odgovorne za indoktrinacijo in prevzgojo ukrajinskih otrok

Sankcije veljajo tudi za podjetja iz tretjih držav, ki podpirajo rusko vojno. Ukrepi so bili prvič uvedeni marca 2014 in so bili nazadnje podaljšani do 15. septembra 2026.

• Uredba o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (Uradni list EU)
• Sklep o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (Uradni list EU)

Med omejevalnimi ukrepi so:

Prepoved potovanja

Osebe, za katere veljajo sankcije, ne morejo vstopiti na ozemlja EU ali potovati čeznje.

Zamrznitev sredstev

Vsa sredstva posameznikov ali subjektov, uvrščenih na seznam sankcij EU, so zamrznjena.

Nerazpoložljivost sredstev

Posamezniki in subjekti iz EU ne morejo zagotoviti sredstev osebam, za katere veljajo sankcije.

Gospodarske sankcije

EU je leta 2014 v odziv na nezakonito priključitev Krima uvedla gospodarske sankcije, katerih tarča so bile izmenjave z Rusijo v specifičnih gospodarskih sektorjih.

Voditelji in voditeljice EU so se marca 2015 odločili, da bodo obstoječi režim sankcij navezali na popolno uveljavitev sporazumov iz Minska, ki je bila predvidena za konec decembra 2015.

Ker se to ni zgodilo, je Svet gospodarske sankcije podaljšal do 31. julija 2016.

Gospodarske sankcije se od julija 2016 zaporedoma podaljšujejo za šest mesecev. Nazadnje so bile podaljšane do 31. julija 2027.

EU je po obsežni ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 okrepila ukrepe v okviru tega režima sankcij.

Tarča gospodarskih sankcij so ruski finančni, trgovinski, energetski, prometni, tehnološki in obrambni sektor ter storitve, ki se zagotavljajo Rusiji ali ruskim državljanom.

Uperjene so tudi proti Belorusiji zaradi sodelovanja z Rusijo in proti Iranu zaradi proizvodnje in dobavljanja brezpilotnih zrakoplovov.

Financiranje

Obramba in tehnologija

Energija

Trgovina

Promet

Storitve

Sledi pregled gospodarskih sankcij proti Rusiji.

Financiranje

Ukrepi v finančnem sektorju vključujejo omejitve glede dostopa Rusije do kapitalskih in finančnih trgov EU ter prepoved:

• transakcij z več kot 100 ruskimi bankami
• uporabe „sistema finančnega sporočanja“ (SPFS)
• sodelovanja gospodarskih subjektov EU z ruskim „nacionalnim sistemom plačilnih kartic“ (Mir) ali „sistemom hitrih plačil“ (SBP)
• velikih vlog ruskih državljanov v bankah EU
• naložb v projekte, ki jih sofinancira Ruski sklad za neposredne naložbe
• zagotavljanja bankovcev, denominiranih v evrih, Rusiji
• transakcij v nekaterih kriptovalutah in s številnimi platformami za kriptosredstva
• zagotavljanja kriptosredstev in svetovanja o skladih ruskim državljanom

Energija

Ukrepi v energetskem sektorju vključujejo cenovno kapico v zvezi s pomorskim prevozom ruske nafte in naftnih proizvodov ter obveznost uradnega obveščanja o prodaji tankerjev za prevoz UZP. Vključujejo tudi prepoved:

• uvoza surove nafte, naftnih proizvodov in premoga iz Rusije
• uvoza rafiniranih naftnih proizvodov iz ruske nafte, ki prihajajo iz držav, ki niso članice EU
• transakcij s trgovci z nafto, uvrščenimi na seznam
• uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) in utekočinjenega naftnega plina (UNP)
• transakcij, povezanih s Severnim tokom 1 in 2
• dostopa ruskim državljanom do zmogljivosti za skladiščenje plina
• novih naložb v ruske projekte na področju UZP
• izvoza blaga in tehnologij za energetsko industrijo v Rusijo
• novih naložb v energetski in rudarski sektor Rusije

Promet

Ukrepi v prometnem sektorju vključujejo zaprtje zračnega prostora EU za vsa ruska letala ter zaprtje pristanišč EU za vsa ruska plovila in za več kot 670 plovil tretjih držav, ki so del ruske flote v senci. Vključujejo tudi prepoved:

• izvoza blaga in tehnologije v letalskem, pomorskem in vesoljskem sektorju v Rusijo
• izvoza vseh zrakoplovov, vključno z letalskimi deli in letalskim gorivom, v Rusijo
• prevažanja blaga v EU za ruske cestne prevoznike
• prevažanja blaga v EU za priklopnike in polpriklopnike, registrirane v Rusiji
• transakcij z ruskim pomorskim registrom
• zagotavljanja storitev popravil, vzdrževanja in finančnih storitev, povezanih s prevozom

Obramba in tehnologija

Ukrepi v obrambnem in tehnološkem sektorju vključujejo omejitve izvoza za vrsto subjektov, ki neposredno podpirajo ruski vojaški in industrijski kompleks; mnogi od teh subjektov se nahajajo v tretjih državah. Vključujejo tudi prepoved, da se v Rusijo izvažajo:

• blago z dvojno rabo in tehnologija za vojaško uporabo
• motorji brezpilotnih zrakoplovov in sestavni deli za proizvodnjo brezpilotnih zrakoplovov
• orožje in strelno orožje za civilno uporabo ter njegovi sestavni deli
• strelivo, vojaška vozila in paravojaška oprema
• sestavni deli za IT ter elektronski in optični sestavni deli
• kemikalije, navigacijski instrumenti, generatorji in termostati
• kamere, leče, brezpilotni zrakoplovi igrače, prenosni računalniki in trdi diski
• drugo blago in tehnologija, ki bi lahko prispevali h krepitvi obrambnega in varnostnega sektorja Rusije

Trgovina s surovinami in drugim blagom

Ukrepi v trgovinskem sektorju vključujejo prepoved izvoza luksuznega blaga v Rusijo, kvote za uvoz kalijevega klorida ter prepoved uvoza naslednjega blaga iz Rusije:

• jekla, železa, surovega železa, aluminija in drugih kovin
• žic, cevi in folije iz bakra in aluminija
• cementa, bitumna in asfalta
• lesa, papirja, gume in plastike
• helija in drugih kemikalij
• morskih sadežev, alkoholnih pijač, cigaret in kozmetike
• diamantov in zlata, tudi nakita
• drugega blaga, ki bi lahko prispevalo h krepitvi ruskih industrijskih zmogljivosti

Storitve

Ukrepi v storitvenem sektorju vključujejo obvezno predhodno dovoljenje za vse storitve, ki se zagotavljajo ruski vladi, in prepoved zagotavljanja naslednjih storitev Rusiji ali ruskim državljanom:

• računovodskih, revizijskih, knjigovodskih in davčnih svetovalnih storitev
• gradbenih, arhitekturnih in inženirskih storitev
• storitev kibernetske varnosti ter svetovanja na področju IT in pravnega svetovanja
• oglaševanja ter raziskovanja trga in javnega mnenja
• tehnične pomoči, posredovanja ali finančne pomoči v zvezi z blagom in tehnologijo, za katere veljajo druge sankcije
• pravic intelektualne lastnine ali poslovnih skrivnosti v zvezi z blagom in tehnologijo, za katere veljajo druge sankcije
• programske opreme za upravljanje podjetij, industrijsko oblikovanje in proizvodnjo ter za določeno uporabo v bančnem in finančnem sektorju
• storitev v zvezi s kriptosredstvi
• vzdrževanja tankerjev za UZP in ledolomilcev ter storitev terminalov za UZP

Navedeni seznami niso izčrpni. Celoten seznam sankcij je na voljo na spletnem mestu Uradnega lista EU:

• Uredba o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (Uradni list EU)
• Sklep o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (Uradni list EU)

Imobilizirana ruska sredstva

S sprejetjem tretjega svežnja sankcij proti Rusiji 28. februarja 2022 je bilo v EU imobiliziranih približno 210 milijard EUR sredstev ruske centralne banke.

Svet je maja 2024 prilagodil pravni okvir, da bi zagotovil, da se bodo izredni prihodki, ki bodo v EU ustvarjeni z imobiliziranimi sredstvi ruske centralne banke, uporabili za podporo Ukrajini.

V skladu s pravili EU, sprejetimi 25. oktobra 2024, bo 95 % izrednih prihodkov dodeljenih proračunu EU in usmerjenih prek mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino, tj. instrumenta, ki ga je EU vzpostavila kot pomoč Ukrajini pri odplačilu posojil EU in skupine G7 v višini približno 45 milijard EUR. Preostalih 5 % bo dodeljenih Evropskemu mirovnemu instrumentu.

Svet je decembra 2025 sklenil začasno prepovedati vse prenose sredstev ruske centralne banke, imobiliziranih v EU, nazaj v Rusijo.

• Kako se uporabljajo imobilizirana ruska sredstva?

Prepovedi za medijske hiše

EU je od leta 2022 začasno prekinila radiodifuzne dejavnosti več medijskih hiš, ki jih podpira Kremelj in ki širijo dezinformacije, ter jim začasno odvzela licence.

Ruska vlada te medijske hiše uporablja kot instrumente za manipuliranje z informacijami in širjenje dezinformacij o vojaški agresiji proti Ukrajini, vključno s propagando, namenjeno destabilizaciji držav, ki mejijo na Rusijo, ter EU in njenih držav članic.

Prepoved radiodifuzije trenutno velja za 27 medijskih hiš:

• EADaily/Eurasia Daily
• Fondsk
• Izvestia
• Katehon
• Krasnaya Zvezda/Tvzvezda
• Lenta
• New Eastern Outlook
• NewsFront
• NTV/NTV Mir

• Oriental Review
• Pervyi Kanal
• REN TV
• RIA Novosti
• RuBaltic
• Russia Today in njene podružnice
• Rossiya RTR/RTR Planeta
• Rossiya 24/Russia 24
• Rossiya 1

• Rossiyskaya Gazeta
• SouthFront
• Spas TV Channel
• Sputnik in njegove podružnice
• Strategic Culture Foundation
• Tsargrad TV Channel
• TV Centre International
• Voice of Europe

Financiranje političnih strank v EU

Rusija se nenehno poskuša vmešavati v demokratične procese v EU in spodkopavati njene demokratične temelje, tudi s kampanjami vplivanja in spodbujanjem širjenja dezinformacij.

EU je zato sklenila, da politične stranke in fundacije, nevladne organizacije, možganski trusti in ponudniki medijskih storitev v EU ne bodo več smeli sprejemati finančnih sredstev od ruske države in njenih podpornikov.

Ti ukrepi – v skladu z Listino EU o temeljnih pravicah – ponudnikom medijskih storitev in njihovemu osebju ne bodo preprečevali izvajanja drugih dejavnosti v EU, kot so raziskave in intervjuji.

Druge gospodarske omejitve

Omejitve gospodarskih odnosov na posebnih območjih

Svet je sprejel ciljno usmerjene gospodarske ukrepe v zvezi s specifičnimi območji v odziv na:

• nezakonito priključitev Krima in Sevastopola s strani Rusije
• priznanje – s strani Rusije – območij Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson, ki niso pod vladnim nadzorom

Ti ukrepi vključujejo omejitve glede:

uvoza

izvoza

storitev

Omejevalni ukrepi v odziv na nezakonito priključitev Krima in Sevastopola so bili uvedeni leta 2014 in nazadnje podaljšani do 23. junija 2027.

Omejevalni ukrepi v odziv na odločitev Rusije, da prizna neodvisnost oblasti Doneck in Lugansk v Ukrajini – območij, ki nista pod vladnim nadzorom –, in posledično odločitev o napotitvi ruskih vojakov na ti območji, so bili sprejeti februarja 2022.

Oktobra 2022 so bili ti ukrepi razširjeni na območji Zaporožje in Herson, ki nista pod vladnim nadzorom. Nazadnje so bili podaljšani do 24. februarja 2027.

• Uredba o omejevalnih ukrepih v odgovor na nezakonito priključitev Krima in Sevastopola (Uradni list EU)
• Sklep o omejevalnih ukrepih v odgovor na nezakonito priključitev Krima in Sevastopola (Uradni list EU)
• Uredba o omejevalnih ukrepih v odgovor na nezakonito priznanje, zasedbo ali priključitev nekaterih območij Ukrajine, ki niso pod vladnim nadzorom, s strani Ruske federacije (Uradni list EU)
• Sklep o omejevalnih ukrepih v odgovor na nezakonito priznanje, zasedbo ali priključitev nekaterih območij Ukrajine, ki niso pod vladnim nadzorom, s strani Rusije (Uradni list EU)

Ukrepi v zvezi z gospodarskim sodelovanjem

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je leta 2014 sklenila, da Rusija ne bo več država prejemnica, in prenehala odobravati naložbe v tej državi.

Istega leta je Evropska investicijska banka (EIB) začasno ustavila podpis novih operacij financiranja v Rusiji. Ponovno so bili ocenjeni in prekinjeni dvostranski in regionalni programi EU za sodelovanje z Rusijo.

Poleg tega se je EU skupaj z drugimi članicami Svetovne trgovinske organizacije strinjala, da ruskim izdelkom in storitvam na trgih EU zavrne obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi.

Odtujitev ukrajinskih državnih sredstev

Svet je marca 2014 sklenil zamrzniti sredstva posameznikom, ki so odgovorni za odtujitev ukrajinskih državnih sredstev. Ti ukrepi so bili nazadnje podaljšani do 6. marca 2027.

• Uredba o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (Uradni list EU)
• Sklep o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (Uradni list EU)

EU je uvedla tudi sankcije proti medijskim organizacijam in posameznikom, ki v javnem prostoru širijo dezinformacije.

Tarife za kmetijske proizvode in gnojila

Svet je 12. junija 2025 sprejel uredbo, s katero so bile uvedene nove tarife za kmetijske proizvode in nekatera dušikova gnojila iz Rusije in Belorusije, za katere še niso veljale dodatne carine.

Uvoz gnojil, na katera se nanašajo nove tarife, iz Rusije predstavlja več kot 25 % celotnega uvoza gnojil v EU, kar skupaj znaša skoraj 3,6 milijona ton.

S temi tarifami naj bi se zmanjšali prihodki Rusije od izvoza in s tem omejila zmožnost Rusije za financiranje vojne agresije proti Ukrajini. Uredba se bo nanašala samo na uvoz v EU. Izvoz ruskih kmetijskih proizvodov in gnojil v tretje države ostaja nespremenjen.

• Trgovina: EU sprejela nove tarife za ruske in beloruske kmetijske proizvode in gnojila (sporočilo za javnost, 12. junij 2025)

Diplomatski ukrepi

Prekinitev dvostranskih vrhunskih srečanj

Srečanje na vrhu med EU in Rusijo leta 2014 je bilo odpovedano in države članice EU so sklenile, da ne bodo več organizirale rednih dvostranskih vrhov z Rusijo. Dvostranski pogovori z Rusijo o vizumskih zadevah so bili prav tako prekinjeni.

Namesto vrha skupine G8 v Sočiju je bilo 4. in 5. junija 2014 v Bruslju organizirano zasedanje skupine G7 – brez Rusije. Odtlej potekajo le zasedanja skupine G7.

Države EU so podprle tudi prekinitev pogajanj o pristopu Rusije k Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter Mednarodni agenciji za energijo.

Ruski diplomati morajo od oktobra 2025 zadevno državo članico EU vnaprej obvestiti, če potujejo po schengenskem območju zunaj svoje države akreditacije.

Začasno prenehanje uporabe sporazuma o vizumih

EU je februarja 2022 sklenila, da ruski diplomati, drugi ruski uradniki in poslovneži ne morejo več uživati ugodnosti določb o poenostavitvi vizumskih postopkov, ki omogočajo privilegiran vstop v EU.

Svet je septembra 2022 sprejel sklep, s katerim se začasno preneha uporabljati celotni sporazum o poenostavitvi vizumskih postopkov med EU in Rusijo. Posledično se za ruske državljane uporabljajo splošna pravila vizumskega zakonika.

Svet je decembra 2022 sprejel sklep o nepriznavanju ruskih potnih listin, izdanih v Ukrajini in Gruziji.

Ta sklep je bil sprejet v odziv na rusko prakso izdajanja ruskih mednarodnih potnih listin prebivalcem v zasedenih regijah. Bil je tudi posledica enostranske odločitve Rusije iz leta 2008 o priznanju neodvisnosti gruzijskih ozemelj Abhazije in Južne Osetije.

Ruske potne listine, izdane v ukrajinskih regijah, ki jih zaseda Rusija, ali na separatističnih ozemljih v Gruziji oziroma izdane osebam, ki tam prebivajo, se ne priznajo kot veljavne potne listine za pridobitev vizuma ali za prehod meja schengenskega območja.

• Svet sprejel začasno prenehanje uporabe celotnega sporazuma o poenostavitvi izdajanja vizumov z Rusijo (sporočilo za javnost, 9. september 2022)
• Svet sprejel sklep o nepriznavanju ruskih dokumentov, izdanih v Ukrajini in Gruziji (sporočilo za javnost, 8. december 2022)

Ukrepi proti izogibanju sankcijam

Obsežnim sankcijam EU se ruske „tarče“ skušajo izogibati z zatekanjem k različnim tehnikam, kot so uporaba kompleksnih finančnih shem, ponarejanje deklaracij o naravi ali poreklu blaga, ki je predmet trgovanja, ali zanašanje na jurisdikcije tretjih držav.

EU je sprejela več ukrepov za preprečevanje izogibanja, med drugim je:

• uvedla sankcije proti posameznikom in subjektom, vpletenim v izogibanje sankcijam, tudi proti tistim, ki so vpleteni v rusko floto v senci
• uvedla izvozne omejitve za blago z dvojno rabo in napredno tehnologijo za več sto subjektov, vključno s številnimi subjekti, ki se nahajajo zunaj Rusije in neposredno podpirajo rusko vojno
• razširila prepoved transakcij na gospodarske subjekte iz tretjih držav s sedežem zunaj Rusije, ki omogočajo izogibanje omejitvam, povezanim z nafto

EU je prepovedala dostop do pristanišč EU za plovila:

• ki so del ruske flote v senci in prevažajo rusko surovo nafto ali derivate iz te nafte ter so odgovorna za izogibanje cenovni kapici za nafto (doslej več kot 670 plovil)
• ki opravljajo prevoze z ene ladje na drugo in za katera se domneva, da kršijo sankcije
• za katera se domneva, da pri prevažanju ruske nafte nezakonito motijo ali onemogočijo svoj ladijski sistem samodejnega prepoznavanja

Poleg tega so prepovedane tudi transakcije z ruskimi pristanišči, zapornicami in letališči, ki se uporabljajo za izogibanje cenovni kapici za nafto.

EU je uvedla prepoved na tranzit blaga z dvojno rabo, tehnologije in blaga za bojišča, ki se izvažajo iz EU v tretje države prek ruskega ozemlja, ter na ponovni izvoz posebej občutljivega blaga in tehnologije v Rusijo in za uporabo v Rusiji („prepoved ponovnega izvoza v Rusijo“).

EU je zahtevala, da:

• matične družbe EU zagotovijo, da njihove hčerinske družbe v tretjih državah ne sodelujejo v dejavnostih, katerih izid skušajo sankcije preprečiti
• gospodarski subjekti EU izvajajo mehanizme potrebne skrbnosti za prodajo blaga za bojišča v tretje države
• gospodarski subjekti EU, ki industrijsko znanje in izkušnje prenašajo v tretje države za proizvodnjo blaga za bojišča, v pogodbe vključijo določbe, s katerimi zagotovijo, da se znanje in izkušnje ne bodo uporabljali za blago, namenjeno v Rusijo

Da bi omejili izogibanje prepovedi, v skladu s katero se ruskim osebam ali prebivalcem ne sme zagotoviti denarnice, računa ali skrbništva v zvezi s kriptosredstvi, je EU za ruske državljane ali fizične osebe s prebivališčem v Rusiji uvedla prepoved, v skladu s katero ti ne smejo imeti v lasti ali nadzorovati pravnih oseb, subjektov ali organov, ki zagotavljajo take storitve, ali zasedati kakršnih koli položajev v njihovih upravljavskih organih. EU je sprejela tudi sankcije, katerih tarča so ponudniki kriptosredstev.

Poleg tega se zahtevajo uradna obvestila o prenosih sredstev, ki presegajo 100 000 EUR, če jih zunaj EU opravi kateri koli subjekt, ki ima sedež v EU in je v lasti ali pod nadzorom Rusije.

Druge sankcije proti Rusiji

EU je poleg sankcij v odziv na rusko vojno proti Ukrajini uvedla tudi sankcije proti tistim, ki so odgovorni za hude kršitve ali zlorabe človekovih pravic, zatiranje civilne družbe in demokratične opozicije ter ogrožanje demokracije in pravne države v Rusiji.

Sprejete so bile tudi sankcije v odziv na hibridne grožnje Rusije in njene kampanje proti EU.

Glej tudi

• Sankcije EU proti Rusiji: vprašanja in odgovori
• Sankcije, sprejete po vojaški agresiji Rusije proti Ukrajini (Evropska komisija)
• Sankcije EU proti Belorusiji
• Sankcije EU proti Iranu
• Sankcije EU proti Severni Koreji