Kako se je EU odzvala na energetsko krizo leta 2022

Kako se je EU odzvala na energetsko krizo

Vojna agresija Rusije proti Ukrajini in uporaba energije kot političnega orožja sta imeli uničujoče posledice za energetske trge. Energetska kriza je dosegla vrhunec avgusta 2022, ko so cene energije dosegle rekordno visoko raven. Izjemno visoki računi za energijo so močno prizadeli ljudi in podjetja po vsej EU.

Države EU so se enotno in hitro odzvale. Le nekaj tednov po ruski invaziji v Ukrajini so voditelji in voditeljice 27 držav članic EU sklenili, da bo EU čim prej rešila problem odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, in sicer z:

• diverzifikacijo oskrbe in dobaviteljev
• zmanjšanjem uporabe fosilnih goriv in pospešitvijo prehoda na čistejšo energijo

Evropska komisija je kmalu začela izvajati načrt REPowerEU – načrt za povečanje energetske neodvisnosti EU in spodbujanje čiste energije.

V mesecih, ki so sledili, so si države EU v Svetuneutrudno prizadevale za sprejetje zakonodaje za uresničitev ciljev načrta REPowerEU.

Pri večini odločitev je Svet deloval sam kot zakonodajalec EU, kar je v izrednih razmerah dovoljeno v skladu s členom 122 Pogodbe o delovanju EU.

Države EU so v manj kot enem letu v Svetu sprejele šest sklopov zakonodajnih ukrepov. Pravila so bila sprejeta v rekordnem času – v povprečju je od faze predloga do začetka veljavnosti trajalo le nekaj mesecev, v primerjavi z dvema letoma, ki sta na splošno potrebni za sprejetje zakonodaje EU.

Sodelovanje in solidarnost

Sodelovanje se je izkazalo za najboljši način, da države EU ublažijo posledice krize ter zmanjšajo skupna in individualna tveganja, povezana z oskrbo z energijo.

Ministri in ministrice za energijo 27 držav članic EU so se od začetka obsežne ruske invazije do konca leta 2022 sestali na desetih sejah Sveta, vključno s številnimi sejami, sklicanimi na hitro. Te so bile ključne za dogovor o skupnih pravilih za boljšo zaščito državljanov in državljank ter podjetij pred naraščajočimi stroški energije.

Solidarnost med državami EU je bila ključna pri zagotavljanju oskrbe s plinom, zlasti tistim državam, ki so bile bolj odvisne od energije iz Rusije in zato bolj prizadete zaradi zmanjšanja dobave.

Rezultati skupnih ukrepov

Skupna prizadevanja so se obrestovala. Po mesecih skokovitega naraščanja cen se je cena plina v EU proti koncu leta 2022 znatno znižala, leta 2023 pa je ostala razmeroma stabilna. Decembra 2023 je megavatna ura (MWh) plina stala 34 EUR, kar je skoraj devetkrat manj kot na vrhuncu krize, ko je cena dosegla več kot 300 EUR/MWh.

Zanesljivost oskrbe

Skladišča plina so bila oktobra 2023 napolnjena do več kot 99 % zmogljivosti, oktobra 2024 pa do več kot 90 % zmogljivosti. To je zagotovilo velike rezerve pred vsako hladno sezono.

Zmanjšanje povpraševanja po energiji

Države EU so so si skupaj prizadevale za zmanjšanje povpraševanja po energiji. Poraba plina se je med avgustom 2022 in majem 2024 zmanjšala za 18 % v primerjavi s prejšnjimi petimi leti.

Manjša odvisnost od Rusije

EU je hitro diverzificirala uvoz energije in se tako odmaknila od Rusije. Uvoz ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) in zemeljskega plina iz plinovodov se je zmanjšal s 45 % v letih pred krizo na 13 % v letu 2025 in bo v celoti prepovedan od konca leta 2026 oziroma jeseni 2027.

Spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije

Leto 2023 je bilo novo rekordno leto za sončno energijo, saj je bilo postavljenih 56 gigavatov novih fotovoltaičnih zmogljivosti, kar je 60 % več kot leta 2021 (26 GW). Maja 2022 je bilo v EU prvič proizvedene več električne energije iz vetrne in sončne energije kot iz fosilnih goriv.

• Stanje energetske unije 2025

Nujni ukrepi v praksi

1. Diverzifikacija oskrbe z energijo

Več kot polovica vse energije, ki je na voljo v EU, je uvožena. Leta 2020 je bila Rusija še vedno glavni dobavitelj fosilnih goriv v EU, a se je to po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 hitro spremenilo. Voditelji in voditeljice EU so se marca 2022 dogovorili, da bodo postopoma odpravili odvisnost EU od uvoza ruskega plina, nafte in premoga. Tako so glavni dobavitelji fosilnih goriv v EU države, kot so Združene države Amerike, Norveška, Alžirija in Avstralija.

Diverzifikacija oskrbe in dobaviteljev je nujen korak za okrepitev energetske odpornosti in avtonomije EU, zlasti v primeru pomanjkanja energije.

Ukrepi EU:

• postopno opuščanje uvoza ruskega plina
• povečanje obsega uvoza iz partnerskih držav, zlasti iz ZDA in Norveške
• povečanje uvoza utekočinjenega zemeljskega plina

Svet in Parlament sta januarja 2026 sprejela uredbo o popolni ustavitvi uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina in plina iz plinovodov do konca leta 2026 oziroma do jeseni 2027.

• Uvoz ruskega plina: Svet dokončno odobril postopno prepoved (sporočilo za javnost, 26. januar 2026)
• Neformalno srečanje voditeljev in voditeljic držav ali vlad, Versailles, 10. in 11. marec 2022
• REPowerEU (Evropska komisija)

2. Napolnitev rezerv

Oskrba s plinom je med energetsko krizo postala manj predvidljiva – med drugim, ker je Rusija ustavila dobavo več državam EU –, zato je Svet sprejel nujne ukrepe za:

• zanesljivo oskrbo s plinom v hladni sezoni
• zmanjšanje povpraševanja po plinu v EU

Svet je junija 2022 sprejel uredbo, da bi zagotovil, da bodo skladišča plina v EU vsako leto še pred hladno sezono napolnjena do vsaj 90 % zmogljivosti. To je zagotovilo, da so imele države EU zadostne rezerve za ogrevanje domov in poslovanje podjetij.

Julija 2025 je Svet za dve leti podaljšal pravila in uvedel dodatno prožnost ter tako državam članicam omogočil, da se prilagajajo nenehno spreminjajočim se tržnim razmeram ter zoperstavijo morebitni tržni manipulaciji.

Zaloge plina v EU v zadnjih letih

3. Nižji računi za energijo

Države EU so sprejele uredbo o izrednih razmerah, da bi pomagale državljanom in državljankam ter podjetjem, ki jih je energetska kriza najbolj prizadela.

Uredba je vključevala tri nujne ukrepe:

• zmanjšanje porabe električne energije
• omejitev prihodkov proizvajalcev električne energije
• uvedbo solidarnostnega prispevka podjetij iz sektorja fosilnih goriv

Države članice so lahko na podlagi novih pravil zbirale sredstva iz presežnih prihodkov energetskih podjetij ter jih prerazporedile med najranljivejše osebe in podjetja v EU, s čimer so zagotovile neposredno podporo tistim, ki težko plačajo svoje račune za energijo.

• Svet formalno sprejel nujne ukrepe za znižanje cen energije (sporočilo za javnost, 6. oktober 2022)

Poleg tega si je EU prizadevala za reformo zasnove trga z električno energijo. Cilj reforme je preprečiti strmo zvišanje cen električne energije, poudarek pa je na:

• boljši zaščiti za potrošnike
• večji stabilnosti za podjetja
• večjem deležu zelene električne energije

V sedanjem tržnem modelu ceno električne energije določa stroškovno najvišji vir energije (med energetsko krizo je bil to plin). Cilj reforme je zmanjšati odvisnost cen električne energije od cene fosilnih goriv in tako znižati račune za električno energijo, ki jih plačujejo potrošniki.

Svet in Evropski parlament sta decembra 2023 dosegla začasni dogovor o reformi. Svet je reformo sprejel spomladi 2024.

4. Krepitev solidarnosti

Sprejeti so bili tudi ukrepi za okrepitev sodelovanja in solidarnosti med državami članicami ter omogočanje državam članicam in energetskim podjetjem, da skupaj nabavljajo plin na svetovnih trgih.

Združevanje povpraševanja na ravni EU je zagotovilo, da so imele države EU pri nakupu plina na svetovnih trgih večjo tržno moč, in preprečilo, da bi države članice tekmovale med seboj.

Nova pravila so hkrati razširila solidarnostne sporazume med državami EU. Države, ki še niso sklenile sporazuma z drugo državo članico EU, so lahko, če je bilo to potrebno, zahtevale solidarnost.

• Tržni ukrepi za zanesljivo oskrbo s plinom in njeno souporabo v EU (infografika)
• Svet dosegel dogovor o vsebini novih ukrepov v zvezi s skupno nabavo plina in solidarnostnim mehanizmom (sporočilo za javnost, 24. november 2022)

5. Preprečevanje nenadnih dvigov cen

Države EU so sprejele tržni mehanizem za omejevanje obdobij izjemno visokih cen plina v EU, ki tako zmanjšuje vpliv zvišanja cen na državljane in državljanke ter gospodarstvo.

Kako deluje? Cenovna omejitev za transakcije s plinom bi se uporabila, če bi cene plina dosegle izredne ravni.

• Tržni mehanizem za omejitev čezmernih povišanj cen plina (infografika)
• Svet dosegel dogovor o začasnem mehanizmu za omejitev previsokih cen plina (sporočilo za javnost, 19. december 2022)

Cilj reforme trga električne energije je tudi preprečiti cenovne pretrese.

6. Hitrejši prehod na čistejšo energijo

Dolgoročni načrt EU je razogljičenje energetskega sektorja v skladu z njenimi podnebnimi cilji. Energetska kriza je voditelje in voditeljice spodbudila k hitremu ukrepanju za dosego tega cilja.

Države EU so se dogovorile, da bodo načrti EU postali ambicioznejši in da bodo pospešile ukrepanje:

• nov cilj za energijo iz obnovljivih virov: do leta 2030 bo vsaj 42,5 % energije v EU izviralo iz obnovljivih virov (prvotni predlagani cilj je bil 40 %)
• nov cilj za energetsko učinkovitost: EU bo porabo energije do leta 2030 zmanjšala za 11,7 % v primerjavi z napovedmi porabe za leto 2030 iz leta 2020
• ukrepi za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov in pospešitev postopkov izdaje dovoljenj za projekte na področju energije iz obnovljivih virov
• reforma trga plina v EU za postopno nadomestitev fosilnega plina z obnovljivimi in nizkoogljičnimi plini, vključno z vodikom

Prehod na čistejšo energijo prispeva tudi h krepitvi energetske neodvisnosti EU, saj se lahko zelena energija proizvaja v EU in zmanjšuje odvisnost od uvoza.

• Pripravljeni na 55: kako namerava EU spodbujati uporabo obnovljivih virov energije (infografika)
• Pripravljeni na 55: kako bo EU postala energijsko učinkovitejša (infografika)
• Pripravljeni na 55: pojasnitev svežnja o trgu vodika in razogljičenega plina (infografika)
• Energija iz obnovljivih virov: Svet sprejel nova pravila (sporočilo za javnost, 9. oktober 2023)

Kaj je povzročilo energetsko krizo

Cene energije v EU so se leta 2021 začele znatno zviševati zaradi gospodarskega okrevanja po pandemiji COVID-19, ki je povzročila večje povpraševanje po utekočinjenem zemeljskem plinu in večjo porabo plina v Aziji.

Obsežna invazija Rusije v Ukrajini leta 2022 je imela uničujoče posledice za energetski trg in je povzročila rekordno zvišanje cen energije.

Enostranska odločitev Rusije, da prekine dobavo plina številnim državam EU, je povzročila negotovost, kar je vodilo v strmo zvišanje cen plina. To je vplivalo tudi na stroške električne energije, katere cena v EU je povezana s ceno fosilnih goriv.

Glej tudi: