Sankcije EU proti Rusiji: vprašanja in odgovori
Tukaj najdete vse odgovore na vprašanja v zvezi s sankcijami, ki jih je Evropska unija sprejela v odziv na vojno agresijo Rusije proti Ukrajini.
Katere sankcije je doslej sprejela EU?
EU je od začetka obsežne invazije Rusije na Ukrajino 24. februarja 2022 proti Rusiji uvedla obsežne sankcije brez primere.
Ti ukrepi dopolnjujejo sankcije proti Rusiji, uvedene od leta 2014 zaradi priključitve Krima in neizvajanja sporazumov iz Minska.
Mednje spadajo gospodarske sankcije, individualne sankcije, diplomatski ukrepi in vizumski ukrepi.
Z ukrepi naj bi dosegli cilj politike EU, tj. končanje ruske vojne agresije proti Ukrajini s čim večjim pritiskom na Rusijo in z uporabo vseh razpoložljivih orodij za zmanjšanje zmožnosti Rusije za izvajanje te nezakonite vojne agresije.
Sankcije EU so natančno usmerjene, zasnovane tako, da so sorazmerne, in začasne narave. To pomeni, da se redno pregledujejo in da jih lahko EU umerja, ublaži ali ukine, če so doseženi cilji EU ali pomembni koraki za njihovo dosego.
EU je sprejela tudi sankcije proti Belorusiji, Iranu in Severni Koreji zaradi njihove podpore Rusiji pri vojaški agresiji proti Ukrajini.
Poleg tega je EU uvedla sankcije proti posameznikom in subjektom zaradihibridnih groženj Rusije in nenehnega slabšanja razmer na področju človekovih pravic v državi, zlasti v povezavi s smrtjo Alekseja Navalnega.
Proti komu so uvedene sankcije?
Omejevalni ukrepi EU v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, veljajo za skoraj 3 000 posameznikov in subjektov. Med sankcioniranimi posamezniki, vključenimi na seznam, so:
- ruski predsednik Vladimir Putin
- ruski minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov
- nekdanji predsednik Ukrajine Viktor Janukovič
- Roman Abramovič
- poslanci ruske državne dume (spodnji dom parlamenta)
- člani Sveta za nacionalno varnost
- člani Zveznega sveta Ruske federacije
- ministri, guvernerji in lokalni politiki, med drugim župan Moskve
- visoki uradniki in vojaško osebje
- poveljniki skupine Wagner
- ugledni poslovneži in oligarhi
- prokremeljski in antiukrajinski propagandisti
Na seznamu so tudi posamezniki, odgovorni za ali vpleteni v:
- tako imenovane „referendume“ leta 2022 in „volitve“ leta 2023 na ukrajinskih ozemljih
- grozodejstva v Buči in Mariupolu
- raketne napade na civiliste in kritično infrastrukturo
- deportacijo in prisilne posvojitve ukrajinskih otrok
- vojaško prevzgojo ukrajinskih otrok
- novačenje sirskih plačancev za boj v Ukrajini
- proizvodnjo in dobavo brezpilotnih zrakoplovov
- izogibanje sankcijam
- delovanje ruske flote v senci
- plenjenje ukrajinske kulturne dediščine
Na seznam so uvrščeni tudi posamezniki iz Irana, Belorusije in Demokratične ljudske republike Koreje.
Med subjekti, vključenimi na seznam, so:
- politične stranke
- oborožene sile in paravojaške skupine, vključno s skupino Wagner
- banke in finančne institucije
- medijske organizacije, odgovorne za propagando in dezinformacije
- podjetja v obrambnem sektorju, ki se ukvarjajo s proizvodnjo dronov
- podjetja iz prometnega in energetskega sektorja
- podjetja iz letalskega in ladjedelniškega sektorja ter sektorja strojegradnje
- podjetja iz sektorja IT ter telekomunikacijskega in zavarovalniškega sektorja
- podjetja, vpletena v izogibanje sankcijam
- podjetja, povezana z rusko floto v senci
- PJSC Alrosa, največje podjetje za pridobivanje diamantov na svetu
- gibanje „Vseruska ljudska fronta“ (All-Russia People’s Front)
- organizacije, odgovorne za prisilno asimilacijo ukrajinskih otrok
Sankcije veljajo tudi za podjetja iz tretjih držav, ki podpirajo vojno Rusije.
Sankcije proti posameznikom zajemajo prepoved potovanja in zamrznitev sredstev, tiste proti subjektom pa zamrznitev sredstev.
Prepoved potovanja osebam, uvrščenim na seznam, preprečuje vstop na ozemlje EU ali tranzit preko njega po kopnem, zraku ali morju. Zamrznitev sredstev pomeni, da se v bankah EU zamrznejo vsi računi, ki pripadajo osebam in subjektom, uvrščenim na seznam. Prav tako je prepovedano tem osebam in subjektom neposredno ali posredno dajati na razpolago kakršna koli sredstva ali premoženje.
Kako se omejuje trgovina EU z Rusijo?
EU je v okviru gospodarskih sankcij proti Rusiji uvedla številne uvozne in izvozne omejitve. To pomeni, da evropski subjekti ne morejo prodajati nekaterih proizvodov v Rusijo (zaradi izvoznih omejitev) in da ruski subjekti ne smejo prodajati nekaterih proizvodov v EU (zaradi uvoznih omejitev).
Seznam prepovedanih proizvodov je sestavljen tako, da bi bil negativni učinek sankcij na rusko gospodarstvo čim večji, posledice za podjetja in državljane EU pa čim bolj omejene. Izvozne in uvozne omejitve ne zadevajo proizvodov, namenjenih predvsem za uživanje, in proizvodov, povezanih z zdravjem, farmacevtsko industrijo, prehrano in kmetijstvom, da ne bi škodovali ruskemu prebivalstvu.
Po podatkih Evropske komisije je EU od februarja 2022 prepovedala izvoz blaga in tehnologij v Rusijo v vrednosti več kot 48 milijard EUR in uvoz blaga v to državo v vrednosti 91,2 milijarde EUR. To pomeni, da je v primerjavi z obsegom izvoza in uvoza v letu 2021 trenutno pod embargom 54 % izvoza in 58 % uvoza.
Prepovedi izvajajo carinski organi EU.
EU je v sodelovanju z drugimi podobno mislečimi partnerji sprejela izjavo, s katero si pridržuje pravico, da Rusijo v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO) preneha obravnavati kot državo z največjimi ugodnostmi. Sklenila je, da v ta namen ne bo ukrepala z zvišanjem uvoznih tarif, temveč z vzpostavitvijo sklopa omejevalnih ukrepov, ki vključujejo prepoved uvoza ali izvoza določenega blaga. Tako kot partnerji je obenem začasno prekinila vse delo v zvezi s pristopom Belorusije k STO.
Kot del prizadevanj skupine G7 za mednarodno usklajeno prepoved za diamante, katere cilj je Rusijo prikrajšati za ta pomemben vir prihodkov, je bila decembra 2023 uvedena prepoved za ruske diamante.
Poleg tega je Svet uvedel seznam subjektov, ki neposredno podpirajo vojaški in industrijski kompleks Rusije. Za subjekte s tega seznama veljajo strožje izvozne omejitve v zvezi z blagom in tehnologijami z dvojno rabo.
Katerega blaga ni mogoče izvoziti iz EU v Rusijo?
Na seznamu proizvodov, za katere velja embargo, so med drugim:
- najsodobnejša tehnologija (npr. kvantni računalniki in napredni polprevodniki, elektronske komponente in programska oprema)
- posebno blago in tehnologija, potrebna pri rafiniranju nafte
- oprema, tehnologija in storitve v energetski industriji
- blago in tehnologija za letalsko in vesoljsko industrijo (npr. zrakoplovi, motorji zrakoplovov, rezervni deli in vsakovrstna oprema za letala in helikopterje ter letalsko gorivo)
- pomorska navigacijska oprema in radiokomunikacijska tehnologija
- različno blago z dvojno rabo (blago, ki bi se lahko uporabljalo tako v civilne kot v vojaške namene), kot so motorji za brezpilotne zrakoplove in programska oprema zanje ali naprave za šifriranje
- luksuzno blago (npr. luksuzni avtomobili, ure in nakit)
- orožje in sorodni material vseh vrst, tudi strelno orožje za civilno uporabo in njegovi deli
- kemikalije, generatorji in termostati
- IT, elektronski in optični sestavni deli
- kamere, leče, brezpilotni zrakoplovi igrače, prenosniki in trdi diski
- drugo blago, s pomočjo katerega bi se lahko okrepile ruske industrijske zmogljivosti
Katerega blaga ni mogoče uvoziti iz Rusije v EU?
Na seznamu proizvodov, za katere velja embargo, so med drugim:
- surova nafta in rafinirani naftni proizvodi
- utekočinjeni zemeljski plin (UZP) in utekočinjeni naftni plin (UNP)
- premog in druga trdna fosilna goriva
- jeklo, železo, surovo železo, aluminij in druge kovine
- žice, cevi in folije iz bakra in aluminija
- cement, bitumen in asfalt
- les, papir, sintetična guma in plastika
- helij in druge kemikalije
- morski sadeži, alkoholne pijače, cigarete in kozmetika
- diamanti in zlato, vključno z nakitom
- drugo blago, ki prispeva h krepitvi ruskih zmogljivosti
V zvezi z diamanti prepoved velja za:
- diamante s poreklom iz Rusije
- diamante, izvožene iz Rusije
- diamante v tranzitu skozi Rusijo
- ruske diamante, obdelane v državah, ki niso članice EU
Kaj prepoved uvoza nafte pomeni v praksi?
Svet je junija 2022 sprejel šesti sveženj sankcij, s katerim je med drugim prepovedal nakup, uvoz in prenos surove nafte in nekaterih naftnih proizvodov, ki se iz Rusije v EU prevažajo po morju. Omejitve se za surovo nafto uporabljajo od 5. decembra 2022, za druge rafinirane naftne proizvode pa od 5. februarja 2023.
Za uvoz surove nafte, dobavljene po naftovodih v tiste države članice EU, ki so zaradi svojega geografskega položaja posebej odvisne od ruske oskrbe in nimajo drugih izvedljivih možnosti, velja začasna izjema. Ta izjema je za Poljsko in Nemčijo nehala veljati 23. junija 2023, za Češko pa 1. julija 2025.
Poleg tega za Hrvaško velja začasno odstopanje v zvezi z uvozom ruskega vakuumskega plinskega olja.
Prepoved uvoza nafte ima znaten učinek, saj je približno polovica celotnega izvoza ruske nafte namenjena prav v EU.
Prepoved zajema 90 % ruske nafte, ki je uvožena v EU. Izguba tega glavnega dobičkonosnega trga ima znaten strukturni vpliv na Rusijo, katere proračun je v veliki meri odvisen od prihodkov, pridobljenih s to nafto.
Kako deluje določitev najvišje cene za nafto?
EU je uvedla izjemo od prepovedi, da se ruska nafta in naftni proizvodi po morju prevažajo v tretje države ter da se zagotavljajo s tem povezane storitve, kadar se tovrstno blago kupuje po določeni najvišji ceni ali pod njo.
Te najvišje cene veljajo za surovo nafto, naftna olja in olja, dobljena iz bituminoznih mineralov, ki se prevažajo po morju, če izvirajo iz Rusije ali se iz nje izvažajo. Trenutne najvišje cene so:
- 47,6 USD na sod za surovo nafto
- 45 USD na sod za naftne proizvode s popustom
- 100 USD na sod za naftne proizvode s premijo
EU je raven najvišjih cen določila v tesnem sodelovanju s „koalicijo za cenovno kapico“ (Price Cap Coalition). Najvišje cene za surovo nafto veljajo od 5. decembra 2022, za naftne proizvode pa od 5. februarja 2023. Začetna vrednost najvišjih cen za surovo nafto je bila 60 USD na sod, julija 2025 pa se je EU odločila, da jo zniža na 47,6 USD za sod.
Trenutno določene vrednosti se lahko v prihodnosti spremenijo, da se upoštevajo razvoj trga in tehnične spremembe.
Z določitvijo najvišjih cen se omejujejo poskoki cen zaradi izrednih tržnih razmer, obenem pa drastično zmanjšujejo prihodki od nafte, ki jih Rusija ustvarja, odkar je začela nezakonito vojno agresijo proti Ukrajini. To prispeva tudi k stabilizaciji svetovnih cen energije, hkrati pa blaži negativne posledice za oskrbo drugih držav z energijo.
Odkar je EU uvedla najvišje cene za nafto in druge sankcije, povezane z energijo, so se prihodki Rusije od nafte in plina zmanjšali za skoraj 80 % v primerjavi s tistimi pred vojno.
Začasna prekinitev samodejnega prilagajanja
S sprejetjem 21. svežnja sankcij 23. julija 2026 se samodejno prilagajanje mehanizma cenovne kapice za nafto prekine do 15. julija 2027. S tem naj bi zagotovili, da bodo dobički, ki jih Rusija ima od prodaje nafte, kljub izjemnim tržnim razmeram, ki jih je povzročilo zaprtje Hormuške ožine, ostali omejeni. Predviden je vmesni pregled začasne prekinitve, da bi zagotovili, da bo mehanizem še naprej smotrn in sorazmeren.
Katere storitve iz EU je prepovedano zagotavljati Rusiji?
Da bi oslabili rusko gospodarstvo, ki je močno odvisno od uvoza storitev, ki jih ponujajo evropska podjetja, je EU prepovedala opravljanje nekaterih storitev, pomembnih za poslovanje, za rusko vlado ali pravne osebe, kot so podjetja in drugi subjekti ali organi, s sedežem v Rusiji.
Prepoved se nanaša na naslednje storitve za Rusijo ali osebe iz Rusije:
- denarnice, račune ali skrbništvo v zvezi s kriptosredstvi
- računovodstvo, revizije, knjigovodstvo in davčno svetovanje
- gradbene, arhitekturne in inženirske storitve
- storitve kibernetske varnosti ter svetovanja na področju IT in pravnega svetovanja
- oglaševanje ter raziskovanje trga in javnega mnenja
- tehnično pomoč, posredniške storitve ali finančno pomoč (v zvezi s pomorskim prevozom ruske nafte)
- pravice intelektualne lastnine in poslovne skrivnosti (v zvezi z blagom in tehnologijo, za katera veljajo druge sankcije)
- programsko opremo za upravljanje podjetij
- programsko opremo za industrijsko oblikovanje in proizvodnjo
- programska oprema za uporabo v nekatere namene v bančnem in finančnem sektorju
- vzdrževanja ruskih tankerjev za UZP in ledolomilcev
Poleg tega je od oktobra 2025 obvezna predhodna dovoljenje za vse storitve, ki se zagotavljajo ruski vladi.
Po podatkih Evropske komisije skupna vrednost omejitev izvoza poslovnih storitev znaša 3,28 milijarde EUR (16 % izvoza EU v Rusijo pred invazijo).
Kakšne so sankcije v prometu?
Cestni promet
EU je ruskim in beloruskim cestnim prevoznikom, priklopnim vozilom in polpriklopnikom prepovedala blago prevažati v EU, tudi v tranzitu.
Namen te prepovedi je omejiti sposobnost ruske industrije, da nabavlja ključno blago, hkrati pa ovirati trgovino po cesti v Rusijo in iz nje. Vendar lahko države EU odobrijo odstopanja za:
- prevoz energetskih, farmacevtskih, medicinskih, kmetijskih in živilskih proizvodov
- humanitarne namene
- promet, povezan z delovanjem diplomatskih in konzularnih predstavništev EU in njenih držav članic v Rusiji ali mednarodnih organizacij v tej državi, ki uživajo imunitete v skladu z mednarodnim pravom
- prenos ali izvoz kulturnih dobrin v Rusijo, ki so posojene v okviru formalnega kulturnega sodelovanja z Rusijo
- vstop v EU za avtomobile, ki imajo diplomatsko registrsko tablico ali se uporabljajo v humanitarne namene
- avtomobile v lasti državljanov EU, ki prebivajo v Rusiji in potujejo v EU
Prepoved ne vpliva na poštne storitve in blago v tranzitu med območjem Kaliningrada in Rusijo.
Letalski sektor
EU je ruskim letalskim prevoznikom vseh vrst prepovedala dostop do njenih letališč in prelete njenega zračnega prostora. To pomeni, da letala, registrirana v Rusiji ali drugje, pa tudi letala, ki jih zakupi ali najame ruski državljan ali subjekt, ne morejo pristati na nobenem letališču EU in ne morejo preleteti držav EU. V prepoved so vključena tudi zasebna letala, npr. zasebna poslovna reaktivna letala.
Poleg tega je EU prepovedala, da se v Rusijo izvažata blago in tehnologija za letalsko in vesoljsko industrijo. To pomeni, da ruski letalski prevozniki ne morejo kupiti nobenega zrakoplova, rezervnih delov ali opreme za svojo floto in ne morejo opraviti potrebnih popravil ali tehničnih pregledov.
Prepovedane so tudi storitve zavarovanja in vzdrževanja ter tehnična pomoč v zvezi s tem blagom in tehnologijo.
Ker so bile tri četrtine sedanje ruske komercialne letalske flote proizvedene v EU, ZDA ali Kanadi, bo zaradi prepovedi sčasoma verjetno prizemljen znaten delež ruske flote civilnega letalstva, tudi za notranje lete.
Pomorski promet
EU je svoja pristanišča zaprla za celotno rusko trgovinsko floto, ki ima več kot 2 800 plovil. Vendar pa ukrep ne zadeva plovil, ki prevažajo energetske, farmacevtske, medicinske, kmetijske in živilske proizvode, humanitarno pomoč, premog, jedrsko gorivo in drugo blago, potrebno za delovanje civilnih jedrskih zmogljivosti.
Ukrep prav tako ne zadeva plovil, ki potrebujejo pomoč in iščejo pribežališče, ali plovil, ki zasilno pristanejo v pristanišču zaradi pomorske varnosti ali zaradi reševanja življenj na morju.
Prepoved velja tudi za plovila:
- ki se skušajo izogniti sankcijam tako, da rusko zastavo ali registracijo zamenjajo z zastavo oziroma registracijo druge države
- Ruska flota v senci
- ki so odgovorna za prevoz vojaške opreme za Rusijo ali ukradenega ukrajinskega žita
- ki opravljajo prevoze z ene ladje na drugo in za katera se domneva, da kršijo sankcije
- za katera se domneva, da pri prevažanju ruske nafte nezakonito motijo ali onemogočijo svoj ladijski sistem samodejnega prepoznavanja
Pristaniški organi lahko poskus spremembe zastave ali registracije ugotovijo tako, da preverijo številko IMO plovila (enotno identifikacijsko številko, dodeljeno v imenu Mednarodne pomorske organizacije).
EU je prepovedala pomorski prevoz ruske surove nafte (od 5. decembra 2022) in naftnih proizvodov (od 5. februarja 2023) v države, ki niso članice EU. Prepovedala je tudi zagotavljanje s tem povezane tehnične pomoči, posredniških storitev in finančne pomoči.
Prepoved pa ne velja, če se surova nafta ali naftni proizvodi kupujejo po določeni najvišji ceni za nafto ali pod njo.
Ali so transakcije z ruskimi bankami prepovedane?
Od začetka ruske vojne proti Ukrajini velja popolna prepoved transakcij z rusko centralno banko, rusko banko za regionalni razvoj in centralno banko Belorusije.
Poleg tega je EU med letoma 2022 in 2025 izključila več drugih ruskih in beloruskih bank iz sistema SWIFT. Sistem SWIFT je storitev sporočanja, ki bistveno olajšuje izmenjavo informacij med bankami in drugimi finančnimi institucijami. Zaradi te izključitve zadevne banke ne morejo pridobiti tuje valute ali prenesti sredstev v tujino.
EU se je julija 2025 odločila, da obstoječo izključitev iz sistema SWIFT razširi v popolno prepoved transakcij. To pomeni, da noben subjekt iz EU ne sme neposredno ali posredno sodelovati v kakršnih koli transakcijah z bankami, uvrščenimi na seznam. EU je nato prepoved transakcij razširila na finančne subjekte iz tretjih držav, vključno s ponudniki kriptosredstev, ki pomagajo pri izogibanju sankcijam, podpirajo rusko vojno ali so povezani z rusko storitvijo finančnega sporočanja.
Ta prepoved trenutno velja za več kot 100 ruskih bank ter nekatere banke v Belorusiji in drugih državah, ki niso članice EU.
Sistem finančnega sporočanja
EU je junija 2024 prepovedala uporabo „sistema finančnega sporočanja“ (SPFS), tj. specializirane storitve finančnega sporočanja, ki jo je ruska centralna banka razvila, da bi nevtralizirala učinek obstoječih sankcij EU.
To pomeni, da se subjekti EU, ki delujejo zunaj Rusije, ne smejo povezati s SPFS ali enakovrednimi specializiranimi storitvami finančnega sporočanja. Poleg tega je EU uvedla prepoved za kreditne ali finančne institucije s sedežem zunaj Rusije, ki uporabljajo sistem SPFS.
Kako se uporabljajo imobilizirana ruska sredstva?
Evropska unija je februarja 2022 v okviru tretjega svežnja sankcij proti Rusiji prepovedala vse transakcije, povezane z upravljanjem rezerv in sredstev ruske centralne banke.
Zaradi tega so bila imobilizirana sredstva in rezerve ruske centralne banke v centralnih bankah in finančnih institucijah v EU.
Svet je 21. maja 2024 prilagodil pravni okvir, ki bo zagotovil, da se lahko izredni prihodki, ustvarjeni z imobiliziranimi sredstvi ruske centralne banke, uporabijo za podporo Ukrajini ter njenemu okrevanju in obnovi, pa tudi za njeno samoobrambo pred rusko agresijo.
Zaradi imobilizacije sredstev in rezerv ruske centralne banke se nabirajo izredna denarna sredstva v bilancah stanja centralnih depotnih družb, kar ustvarja izredne prihodke. Teh prihodkov v skladu z veljavnimi pravili ni treba dati na voljo ruski centralni banki niti po koncu imobilizacije.
Pravila EU določajo, da obveznost zadržanja zneskov velja le za centralne depotne družbe, ki imajo rezerve in sredstva ruske centralne banke v skupni vrednosti več kot 1 milijon EUR.
EU je 26. julija 2024 prejela prvo plačilo v višini 1,5 milijarde EUR, ki je bilo dodeljeno zagotavljanju vojaške podpore ukrajinskim oboroženim silam prek evropskega mirovnega instrumenta (90 %) in instrumenta za Ukrajino (10 %). Drugo plačilo v višini 2,1 milijarde EUR je bilo na voljo aprila 2025.
Pravila EU, sprejeta 25. oktobra 2024, določajo, da bo 95 % izrednih prihodkov, ki izhajajo iz imobilizacije sredstev ruske centralne banke, dodeljenih proračunu EU in usmerjenih prek mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino, instrumenta, ki ga je EU vzpostavila za pomoč Ukrajini pri odplačilu posojil EU in skupine G7 v višini približno 45 milijard EUR. Preostalih 5 % bo dodeljenih evropskemu mirovnemu instrumentu.
Svet je 12. decembra 2025 sklenil začasno prepovedati vse prenose sredstev ruske centralne banke, imobiliziranih v EU, nazaj v Rusijo.
Zakaj je EU prepovedala delovanje nekaterih medijev?
Ruska federacija izvaja sistematično mednarodno kampanjo dezinformiranja, manipuliranja z informacijami in izkrivljanja dejstev, da bi okrepila svojo strategijo destabilizacije sosednjih držav ter EU in njenih držav članic.
Da bi se EU temu zoperstavila, je začasno prekinila radiodifuzne dejavnosti 27 medijskih hiš, ki jih podpira Kremelj in širijo dezinformacije, ter jim začasno odvzela licence:
- EADaily/Eurasia Daily
- Fondsk
- Izvestia
- Katehon
- Krasnaya Zvezda/Tvzvezda
- Lenta
- New Eastern Outlook
- NewsFront
- NTV/NTV Mir
- Oriental Review
- Pervyi Kanal
- REN TV
- RIA Novosti
- RuBaltic
- Russia Today in njene podružnice
- Rossiya RTR/RTR Planeta
- Rossiya 24/Russia 24
- Rossiya 1
- Rossiyskaya Gazeta
- SouthFront
- televizijski kanal Spas
- Sputnik in njegove podružnice
- Strategic Culture Foundation
- televizijski kanal Tsargrad
- TV Centre International
- Voice of Europe
Rusija vse te medijske hiše uporablja za namerno širjenje propagande in za dezinformacijske kampanje, med drugim o svoji vojaški agresiji proti Ukrajini.
Prepoved zajema vse načine prenosa in distribucije v državah članicah EU ali zanje, vključno s kabelsko in satelitsko televizijo, televizijo prek internetnega protokola, platformami, spletnimi mesti in aplikacijami.
V skladu z Listino EU o temeljnih pravicah ti ukrepi tem medijskim hišam in njihovemu osebju v EU ne bodo preprečevali, da bi opravljali dejavnosti, ki ne vključujejo radiodifuznih dejavnosti, kot so npr. raziskave in intervjuji.
EU je uvedla tudi sankcije proti medijskim organizacijam in posameznikom, odgovornim za propagando in dezinformacije.
Kako EU preprečuje izogibanje sankcijam?
Ruski akterji, zoper katere so uperjene obsežne sankcije EU, se skušajo slednjim izogibati z različnimi metodami, kot so uporaba kompleksnih finančnih shem, ponarejanje deklaracij o naravi ali poreklu blaga, s katerim se trguje, ali zanašanje na jurisdikcije držav, ki niso članice EU.
EU je sprejela več ukrepov za preprečevanje izogibanja, med drugim je:
- uvedla sankcije proti posameznikom in subjektom, vpletenim v izogibanje sankcijam
- uvedla prepoved dostopa do pristanišč EU in omejila zagotavljanje širokega nabora pomorskih storitev za plovila, ki niso iz EU in za katera se sumi, da kršijo sankcije EU, vključno z izogibanjem cenovni kapici za nafto (ruska flota v senci)
- uvedla izvozne omejitve za blago z dvojno rabo in napredno tehnologijo za več sto subjektov, vključno s številnimi subjekti, ki se nahajajo zunaj Rusije in neposredno podpirajo rusko vojno
- uvedla prepoved tranzita blaga z dvojno rabo, tehnologij in blaga za bojišča, ki se izvažajo iz EU v države, ki niso članice EU, prek ruskega ozemlja
- uvedla zahtevo, da matična podjetja EU zagotovijo, da njihova odvisna podjetja v državah, ki niso članice EU, ne sodelujejo pri dejavnostih, katerih izid skušajo sankcije preprečiti
- uvedla zahtevo, da gospodarski subjekti EU izvajajo mehanizme skrbnega pregleda za prodajo blaga za bojišča v države, ki niso članice EU
- razširila prepoved transakcij na gospodarske subjekte iz tretjih držav s sedežem zunaj Rusije, ki omogočajo izogibanje omejitvam, povezanim z nafto
Da bi omejili izogibanje prepovedi, v skladu s katero se ruskim osebam in prebivalcem ne sme zagotoviti denarnice, računa ali skrbništva v zvezi s kriptosredstvi, je EU za ruske državljane ali fizične osebe s prebivališčem v Rusiji uvedla prepoved, v skladu s katero ti ne smejo imeti v lasti ali nadzorovati pravnih oseb, subjektov ali organov, ki zagotavljajo take storitve, ali zasedati kakršnih koli položajev v njihovih upravljavskih organih. EU je sprejela tudi sankcije, katerih tarča so ponudniki kriptosredstev.
Poleg tega se zdaj zahtevajo uradna obvestila o prenosih sredstev, ki presegajo 100 000 EUR, izven EU s strani katerega koli subjekta s sedežem v EU, ki je v lasti ali pod nadzorom Rusije.
Evropska komisija je decembra 2022 za posebnega odposlanca za izvajanje sankcij EU imenovala Davida O’Sullivana. Naloga posebnega odposlanca je zagotavljati stalno ozaveščanje na visoki ravni in razprave z državami, ki niso članice EU, da se prepreči izmikanje ali izogibanje sankcijam proti Rusiji ter zagotovi, da občutljivo blago za bojišča, ki je evropskega porekla, ne pride do Rusije.
Kaj je klavzula o prepovedi ponovnega izvoza v Rusijo?
Klavzula o prepovedi ponovnega izvoza v Rusijo je pogodbena zahteva, ki izvoznike občutljivega blaga iz EU (kot so napredna tehnologija, letalski deli, orožje in blago z dvojno rabo) zavezuje, da svojim kupcem v tretjih državah prepovejo ponovni izvoz tega blaga v Rusijo ali za uporabo v Rusiji.
Klavzula o prepovedi ponovnega izvoza v Rusijo, ki je bila uvedena kot del ukrepov proti izogibanju sankcijam, od prodajalcev zahteva vključitev klavzul s kaznimi za kršitve in mehanizmi spremljanja, s čimer bi preprečili, da bi nekateri predmeti, ki podpirajo rusko vojno, posredno prišli v Rusijo.
Kako se EU zoperstavlja ruski floti v senci?
Ruska flota v senci je velika, prikrita mreža starajočih se tankerjev, ki prevažajo rusko surovo nafto ali proizvode iz ruske surove nafte, pri čemer se izogibajo sankcijam in cenovni kapici za nafto. Njihova dejavnost Rusiji omogoča, da še naprej ustvarja kritične prihodke za svoje vojno gospodarstvo.
Ta plovila uporabljajo taktike izogibanja, kot so izklapljanje sistemov sledenja, uporaba „lažnih“ zastav in drugih kompleksnih lastniških struktur za prikritje identitete, izvora in tovora. Poleg izogibanja cenovni kapici za nafto lahko ruska flota v senci prevaža tudi druge predmete, na primer vojaško opremo, za katero veljajo sankcije, ali ukradeno ukrajinsko žito.
Svet je ukrepe za obravnavanje tveganj izogibanja sankcijam, ki jih predstavlja Putinova flota v senci, prvič sprejel v sklopu 11. in 12. svežnja sankcij.
EU je v 14. svežnju sankcij, sprejetem junija 2024, uvedla prepoved dostopa do pristanišč EU za plovila, ki so del ruske flote v senci, in prepoved zagotavljanja storitev, povezanih s pomorskim prometom, tem plovilom. EU je 23. julija 2026 na ta seznam uvrstila več kot 670 plovil.
Poleg tega je uvedla prepoved transakcij z ruskimi pristanišči, zapornicami in letališči, ki se uporabljajo za izogibanje cenovni kapici za nafto ali drugim sankcijam EU, ter uvedla sankcije (zamrznitev sredstev in prepoved potovanja) proti subjektom in posameznikom, odgovornim za delovanje ruske flote v senci ali vpletenim vanj.
Posebni odposlanec za izvajanje sankcij EU, ki je bil imenovan decembra 2022, vzpostavlja stike s tretjimi državami zastave ter jih poziva, naj izvršujejo sankcije in tankerjem, uvrščenim na seznam, preprečijo, da bi se s plovbo pod njihovo zastavo izogibali sankcijam EU.
Flota v senci predstavlja resna tveganja, vključno s potencialno okoljsko škodo ter tveganji za pomorsko varnost in zaščito, celovitost mednarodne pomorske trgovine, kritično podmorsko infrastrukturo ter spoštovanje mednarodnih pomorskih pravil in standardov. Svet je v ta namen sprejel izjavo decembra 2025.
Ali sankcije EU vplivajo na svetovno trgovino s hrano in kmetijskimi proizvodi?
Ne, sankcije EU proti Rusiji niso nikoli usmerjene v mednarodno trgovinos hrano in kmetijskimi proizvodi. Niso usmerjene v izvoz kmetijskih ali živilskih proizvodov iz Rusije v preostali svet in ga ne omejujejo, temveč zajemajo le dvostransko trgovino med EU in Rusijo.
Rusija je edina odgovorna za motnje v svetovni preskrbi s hrano. Pred začetkom ruske agresije je bilo kar 90 % ukrajinskega izvoza kmetijskih proizvodov v svet usmerjenih prek ukrajinskih črnomorskih pristanišč. Ko je Rusija začela vojno, je uvedla blokado ukrajinskega izvoza.
Prehranska varnost in cenovna dostopnost sta ena od ključnih prednostnih nalog EU in njenih držav članic. EU dosledno podpira prizadevanja za izboljšanje svetovne prehranske varnosti, na primer s solidarnostnimi koridorji med EU in Ukrajino ter s črnomorsko pobudo ZN za žito.
Rusija se je julija 2023 enostransko odločila, da bo prekinila izvajanje črnomorske pobude za žito, ki je bila vzpostavljena julija 2022.
Ali EU svoje sankcije usklajuje z drugimi partnerji?
Sankcije so učinkovitejše, če pri njih sodelujejo številni mednarodni partnerji. EU je v zadnjih nekaj letih tesno sodelovala s podobno mislečimi partnerji, da bi uskladila sankcije.
EU sodeluje s Skupino Svetovne banke, Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in drugimi mednarodnimi partnerji, da bi Rusiji preprečila pridobitev finančnih sredstev od teh institucij.
Za usklajevanje tozadevnih mednarodnih prizadevanj lahko EU prekprojektne skupine za ruske elite, posrednike in oligarhe sodeluje z državami skupine G7 – Kanado, Francijo, Nemčijo, Italijo, Japonsko, Združenim kraljestvom in Združenimi državami – pa tudi z Avstralijo, da bi se zagotovilo izvajanje sankcij.
Čeprav EU tesno sodeluje s številnimi partnerji, se vsaka od navedenih držav, ki niso članice EU, enostransko odloči, katere sankcije bo naložila.
Ali sankcije EU spadajo na področje mednarodnega prava?
Da. Vse sankcije EU so v celoti skladne z obveznostmi po mednarodnem pravu ter spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine.
Ko države članice EU dosežejo politični dogovor, Evropska služba za zunanje delovanje in/ali Evropska komisija pripravi potrebne pravne akte in jih predloži Svetu v sprejetje.
Uredbe in sklepi Sveta so kot pravni akti, ki se splošno uporabljajo, zavezujoči za vse osebe ali subjekte v pristojnosti EU. To pomeni vsako osebo ali subjekt v EU, vsakega državljana EU, ne glede na to, kje se nahaja, ter vsa podjetja in organizacije, ustanovljene v skladu s pravom države članice EU.
Glej tudi
Vojna Rusije proti Ukrajini: sankcije EU
Zlorabe človekovih pravic v Rusiji: sankcije EU
Hibridne dejavnosti Rusije: sankcije EU
Zadnja posodobitev: 23. julij 2026