Pojasnjevalniki

EU ima najstrožje predpise o varstvu podatkov na svetu. Varstvo osebnih podatkov v EU velja za temeljno pravico.

Splošna uredba EU o varstvu podatkov (GDPR) določa, kako se smejo obdelovati in prenašati osebni podatki posameznikov.

Več o e-trgovanju v EU in o tem, kakšen bo učinek akta o digitalnih storitvah na ta sektor.

„Pot v digitalno desetletje“ je program, ki določa konkretne digitalne cilje, ki naj bi jih države EU dosegle do leta 2030.

Akt o digitalnih storitvah je prva digitalna ureditev na svetu, v skladu katero so digitalna podjetja po vsej EU odgovorna za vsebine, objavljene na njihovih platformah.

Akt EU o umetni inteligenci je prvi zakonodajni akt o umetni inteligenci na svetu. Njegov cilj je zagotoviti, da so umetnointeligenčni sistemi varni, etični in zaupanja vredni.

Platformno delo je nov način usklajevanja ponudbe in povpraševanja po plačani delovni sili. EU želi z novimi pravili izboljšati delovne pogoje ljudi, ki delajo v gospodarstvu priložnostnih del.

Potrošniki v EU lahko izkoristijo jasna pravila, ki jih ščitijo in jim dajejo večjo vlogo pri nakupovanju blaga ali storitev na spletu ali v trgovini.

Z aktom EU o digitalnih storitvah naj bi splet postal varnejši in preglednejši. Spletne platforme naj bi prevzele odgovornost za to, kako upravljajo in moderirajo vsebine, kar bi prispevalo k boju proti širjenju škodljivih spletnih vsebin. 

Digitalizacija prinaša priložnosti, pa tudi kibernetske grožnje. Za boj proti njim je EU razvila strategijo za kibernetsko varnost in uvedla pobude za okrepitev varnosti in odpornosti.