Kako EU ščiti mladoletnike na spletu
Internet ima vse pomembnejšo vlogo v življenju otrok in najstnikov po vsej EU. EU in njene države članice si prizadevajo, da bi jih zaščitile pred tveganji spletnega sveta.
Ukrepi EU za zaščito mladoletnikov na spletu
EU in njene države članice sodelujejo pri zaščiti mladoletnikov v digitalnem okolju ob spoštovanju vrednot in načel EU.
Med najnovejšimi pobudami so:
- pravila za boj proti spolni zlorabi otrok na spletu
- akt o digitalnih storitvah – boj proti škodljivim spletnim vsebinam
- aplikacija za preverjanje starosti na ravni EU
- sklepi o varnejšem digitalnem okolju
Nova pravila za boj proti spolni zlorabi otrok na spletu
Predstavniki in predstavnice držav članic EU so dosegli dogovor o stališču Sveta glede uredbe za preprečevanje spletne spolne zlorabe otrok in boj proti njej. Po sprejetju novega zakonodajnega akta bodo morala digitalna podjetja preprečevati razširjanje posnetkov spolne zlorabe otrok in pridobivanje otrok za spolne namene.
Spletni ponudniki bodo morali odstraniti in blokirati dostop do vsebin ali – v primeru iskalnikov – izbrisati rezultate iskanja s seznama. Z uredbo se ustanavlja tudi nova agencija EU, tj. Center EU za boj proti spolni zlorabi otrok, ki bo državam članicam in spletnim ponudnikom nudil podporo pri izvajanju zakonodaje.
Svet in Parlament sta se dogovorila tudi o strožjih kazenskopravnih pravilih v zvezi s spolno zlorabo in spolnim izkoriščanjem otrok. V skladu z novimi pravili bo na primer plačilo za dostop do pretakanja spolne zlorabe otrok v živo kaznivo. Poleg tega se bosta za kaznivo dejanje štela zasnova ali prilagoditev umetnointeligenčnih sistemov za izdelavo gradiva spolne zlorabe otrok in distribuiranje takih sistemov. Ta posodobitev je bila potrebna zaradi vse pogostejšega pojavljanja globokih ponaredkov gradiva spolne zlorabe otrok ali z umetno inteligenco ustvarjenega takega gradiva.
Akt o digitalnih storitvah: boj proti škodljivim spletnim vsebinam
EU je sprejela tudi akt o digitalnih storitvah, da bi podprla boj proti širjenju škodljivih spletnih vsebin, ki lahko negativno vplivajo na duševno in čustveno dobro počutje ter razvoj mladoletnikov.
Akt o digitalnih storitvah od spletnih platform zahteva, da sprejmejo ukrepe za boljšo zaščito uporabnikov in odpravljanje škodljivih vsebin, kot so kibernetsko nadlegovanje, sovražni govor ali prodaja nezakonitih proizvodov.
Revizija direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah bo obravnavala tudi varnost mladoletnikov na spletu. Svet je maja 2025 odobril sklepe, v katerih je navedel, na kaj se želi osredotočiti Evropska komisija, vključno s poglavjem o zaščiti mladoletnikov.
Pristop EU k preverjanju starosti
EU je uvedla evropsko aplikacijo za preverjanje starosti, ki spletnim platformam pomaga pri preverjanju starosti njihovih uporabnikov, ko ti dostopajo do spletnih mest, za katere po zakonu velja starostna omejitev.
Uporabniki morajo aplikacijo prenesti, jo povezati s svojim potnim listom ali osebno izkaznico in jo uporabiti za dokazovanje svoje starosti, ko dostopajo do spletnih storitev. Aplikacija je bila zasnovana ob upoštevanju najvišjih standardov zasebnosti na svetu, kar uporabnikom omogoča, da anonimno dokažejo svojo starost, ne da bi delili kakršne koli druge osebne podatke.
Sklepi o varnejšem digitalnem okolju
Svet se je v sklepih, sprejetih junija 2025, zavzel za ukrepe, s katerimi bi otrokom in mladostnikom zagotovili varno in zdravo uporabo digitalnih orodij brez tveganja za njihovo duševno zdravje.
Ukrepi vključujejo:
- tesno sodelovanje s ključnimi deležniki za vzpostavitev varnejšega digitalnega okolja
- ozaveščanje o tveganjih, ki jih predstavlja digitalno okolje, in koristih poznejšega dostopa do digitalnih orodij ali njihovega postopnega uvajanja
- kampanje za medijsko in digitalno pismenost otrok in mladostnikov
- boljšo zasnovo digitalnih proizvodov za spodbujanje varnosti in zasebnosti
- izboljšanje mehanizmov prijav, da bi podprli boj proti spolnemu izkoriščanju na spletu
Kaj mladoletniki počnejo na internetu
Internet je postal osrednji del vsakdanjega življenja vseh, zlasti mladih. Po podatkih Evropske komisije otroci, stari med 9 in 15 let, v povprečju preživijo 3 ure na dan pred zasloni in na družbenih medijih.
Leta 2024 je v EU internet vsak dan uporabljalo 98 % oseb, starih od 16 do 17 let, v celotnem prebivalstvu pa je ta delež znašal 88 % Med najbolj priljubljenimi spletnimi dejavnostmi oseb, starih od 16 do 17 let, so:
- izmenjava takojšnjih sporočil
- gledanje internetne televizije ali videoposnetkov
- telefoniranje ali video klicanje
- vključevanje v družbena omrežja
- gledanje video vsebin komercialnih storitev ali storitev deljenja vsebin
- poslušanje ali prenos glasbe
Družbeni mediji so njihov glavni vir informacij o političnih in družbenih vprašanjih
Raziskava Evropskega parlamenta iz leta 2024 je pokazala, da so družbeni mediji glavni vir informacij o političnih in družbenih vprašanjih za osebe, stare od 16 do 18 let, pred tradicionalnimi mediji, kot so televizija in spletne novice. Osebe, stare od 25 do 30 let, pa imajo za glavni vir informacij še vedno raje televizijo kot družbene medije ali spletne novice.
Graf prikazuje glavne vire informacij o političnih in socialnih vprašanjih za starostne skupine 16–18, 19–24 in 25–30 let.
Družbeni mediji:
navedlo 45 % oseb, starih od 16 do 18 let in od 19 do 24 let, ter 39 % oseb, starih od 25 do 30 let.
Televizija:
navedlo 39 % oseb, starih od 16 do 18 let, 38 % oseb, starih od 19 do 24 let, in 41 % oseb, starih od 25 do 30 let.
Spletne tiskovne in/ali novičarske platforme:
navedlo 21 % oseb, starih od 16 do 18 let, 25 % oseb, starih od 19 do 24 let, in 30 % oseb, starih od 25 do 30 let.
Prijatelji, družina in sodelavci:
navedlo 29 % oseb, starih od 16 do 18 let, 26 % oseb, starih od 19 do 24 let, in 33 % oseb, starih od 25 do 30 let.
Video platforme:
navedlo 23 % oseb, starih od 16 do 18 let, 24 % oseb, starih od 19 do 24 let, in 23 % oseb, starih od 25 do 30 let.
Radio:
navedlo 13 % oseb, starih od 16 do 18 let, 14 % oseb, starih od 19 do 24 let, in 19 % oseb, starih od 25 do 30 let.
Tiskani časopisi ali revije:
navedlo 10 % oseb, starih od 16 do 18 let, 12 % oseb, starih od 19 do 24 let, in 13 % oseb, starih od 25 do 30 let.
10 % oseb, starih od 16 do 18 let, 12 % oseb, starih od 19 do 24 let, in 13 % oseb, starih od 25 do 30 let.
Tveganja, s katerimi se soočajo otroci in najstniki v digitalnem okolju
Leta 2023 je po podatkih Eurostata 45 % oseb, starih od 16 do 19 let, v EU na spletu opazilo sovražna ali ponižujoča sporočila. Po podatkih Evropske komisije je bilo samo v navedenem letu v EU 1,3 milijona prijav spolne zlorabe otrok, vključno z več kot 3,4 milijona prijavljenimi fotografijami in videoposnetki.
Internet otrokom in najstnikom ponuja številne koristi, kot so dostop do informacij in izobraževalnih virov, zabava in možnost, da ostanejo povezani z drugimi. Vendar so izpostavljeni tudi precejšnjim tveganjem, ki imajo lahko resne posledice za njihovo duševno in čustveno dobro počutje, kot so kibernetska spolna zloraba, kibernetsko nadlegovanje ali izpostavljenost neprimernim vsebinam.
Kibernetska spolna zloraba
Pridobivanje mladoletnikov za spolne namene ter ustvarjanje, izmenjava ali posedovanje gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo ali spolno izkoriščanje otrok.
Kibernetsko nadlegovanje
Grožnje ali širjenje lažnih informacij z namenom, da bi nekoga ustrahovali, zasramovali ali razjezili.
Škodljive vsebine
Sovražni govor, lažne novice ali spodbujanje samopoškodovanja.
Starosti neprimerne vsebine
Pornografija, igre na srečo ali gradivo, povezano z alkoholom.
Zasvajajoča ali manipulativna zasnova
Funkcije, kot so neskončno podrsavanje po vsebinah, samodejno predvajanje in obvestila, ki vzbujajo strah pred zamujenim, zasnovane tako, da ohranjajo pozornost mladoletnikov.
Škodljive poslovne prakse
Zavajajoči oglasi, sistemi „plačaj in zmagaj“, „skrinje presenečenja“ (virtualni izdelki v igrah, ki jih igralci lahko kupijo s pravim denarjem).
Kibernetsko nadlegovanje in kibernetska spolna zloraba imata lahko hude posledice za otroke in najstnike, kot so travma, tesnoba, depresija in pomanjkanje samozavesti. Tarča so zlasti dekleta, pogosto od trenutka, ko začnejo uporabljati digitalne tehnologije in družbene medije.
Lažne novice ali starosti neprimerne vsebine, kot so pornografija ali igre na srečo, lahko izkrivijo njihovo dojemanje sveta ter njihovo razumevanje zdravega vedenja in odnosov, kar vodi do strahu in zmede.
Funkcije z zasvajajočo ali manipulativno zasnovo, kot sta neskončno drsenje ali samodejno predvajanje, otrokom in najstnikom otežujejo razvoj zdravih digitalnih navad, kar lahko vpliva na njihovo akademsko uspešnost in družbene interakcije.
Škodljive poslovne prakse, kot so zavajajoči oglasi ali sistemi „plačaj in zmagaj“, lahko vodijo v zasvojenost in spodbujajo nezdrave potrošniške navade.
Za več podrobnosti
Akt o digitalnih storitvah: boj proti škodljivim spletnim vsebinam
Akt o umetni inteligenci
Preprečevanje spolne zlorabe otrok
Zadnja posodobitev: 4. avgust 2026