Varstvo podatkov v EU

Osebni podatki v digitalni dobi

S hitrim tehnološkim razvojem v zadnjih dveh desetletjih so se pri varstvu osebnih podatkov pojavili novi izzivi. Obseg izmenjave in zbiranja podatkov je skokovito narasel ter se včasih odvija na svetovni ravni, posamezniki pa svoje osebne podatke vse bolj razkrivajo javnosti.

Gospodarsko in socialno povezovanje, ki je posledica delovanja notranjega trga, je prav tako povzročilo znatno povečanje čezmejnega pretoka podatkov.

Za celostno upoštevanje vseh teh premikov in v spodbudo digitalnemu gospodarstvu je treba zagotoviti visoko stopnjo varovanja osebnih podatkov, obenem pa omogočiti prost pretok takšnih podatkov.

Osebne podatke, ki se uporabljajo za namene kazenskega pregona, organi v državah članicah vse pogosteje potrebujejo pri obdelavi in izmenjavi podatkov v okviru boja proti mednarodnemu kriminalu in terorizmu.

Pri tem so za okrepitev sodelovanja med temi organi bistvena jasna in skladna pravila o varstvu podatkov na ravni EU.

Varstvo podatkov kot temeljna pravica

S podpisom Lizbonske pogodbe leta 2007 je varstvo osebnih podatkov postalo temeljna pravica po pravu EU, ki jo priznavata:

Pogodba o delovanju Evropske unije
Listina EU o temeljnih pravicah

EU tako razpolaga s posebno pravno podlago za sprejemanje zakonodaje, namenjene varstvu te temeljne pravice.

Člen 8 Listine EU o temeljnih pravicah določa, da ima vsak posameznik v EU pravico do:

varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj
dostopa do podatkov, ki so bili zbrani v zvezi z njim, in pravico do njihovega popravka

Primeri osebnih podatkov

ime in priimek
domači naslov
naslov e-pošte, kot je [email protected]

številka identifikacijske izkaznice
podatki o lokaciji, na primer funkcija na mobilnem telefonu, ki beleži podatke o lokaciji
naslov internetnega protokola (IP)

identifikacija piškotka
oglaševalski identifikator telefona posameznika
podatki, ki jih hrani bolnišnica ali zdravnik, ki so lahko identifikator, ki na edinstven način identificira osebo

Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR)

Splošna uredba EU o varstvu podatkov (GDPR) je bila sprejeta leta 2016, uporabljati pa se je začela maja 2018.

Splošna uredba EU o varstvu podatkov (GDPR) je bila sprejeta leta 2016, začela pa je veljati maja 2018.

Zahvaljujoč GDPR obstaja enoten sklop pravil o varstvu podatkov, ki velja za vsa podjetja, ki poslujejo v EU, ne glede na to, kje imajo sedež.

Strožja pravila, ki jih uvaja GDPR:

posameznikom dajejo večji nadzor nad njihovimi osebnimi podatki
podjetjem zagotavljajo enake konkurenčne pogoje

GDPR ljudem omogoča večji nadzor nad tem, kako se njihovi podatki uporabljajo na spletu, tudi v zvezi s spletnimi storitvami, oglaševanjem in avtomatizirano obdelavo.

Direktiva o varstvu podatkov pri kazenskem pregonu

Namen direktive o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo za namene kazenskega pregona, je zaščititi pravico posameznikov do varstva njihovih osebnih podatkov ter hkratni zagotavljati visoko raven javne varnosti.

Direktiva zajema obdelavo podatkov za namene kazenskega pregona, ki jih pristojni organi držav članic obdelujejo čezmejno in na nacionalni ravni.

Sprejeta je bila leta 2016, veljati pa je začela leta 2018.

Prosojen moder ščit z nežnim mrežastim vzorcem pred krožno mrežo povezanih rumenih pik, ki simbolizira varstvo in varnost podatkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov

Ikona digitalne ključavnice, ki se sveti, v ozadju pa modra plošča tiskanega vezja, kar simbolizira varnost in zaščito podatkov.

Varstvo podatkov pri kazenskem pregonu

Bel golob leti poleg odprte knjige z rumenim krogom v ozadju.

Temeljne pravice v EU