Akt o digitalnih storitvah
Akt o digitalnih storitvah je prva digitalna ureditev na svetu, v skladu katero so digitalna podjetja po vsej EU odgovorna za vsebine, objavljene na njihovih platformah.
Kaj je akt o digitalnih storitvah?
Namen akta o digitalnih storitvah je ustvariti varnejše spletno okolje za digitalne uporabnike in uporabnice in podjetja ter zavarovati temeljne pravice v digitalnem prostoru, in sicer z določitvijo novih pravil o:
- boju proti nezakonitim spletnim vsebinam, vključno z blagom, storitvami in informacijami, ob polnem spoštovanju Listine o temeljnih pravicah
- obvladovanju družbenih tveganj na spletu
- sledljivosti trgovcev na spletnih tržnicah
- ukrepih za preglednost spletnih platform
- okrepljenem nadzoru
Svet je akt o digitalnih storitvah sprejel 4. oktobra 2022. Nova pravila se uporabljajo od 17. februarja 2024.
Akt o digitalnih storitvah je del svežnja akta o digitalnih storitvah, ki naj bi skupaj z aktom o digitalnih trgih:
- digitalnim uporabnikom in uporabnicam zagotavljal dostop do varnih proizvodov ter ščitil njihove temeljne pravice
- omogočal svobodno in pošteno konkurenco v digitalnih sektorjih za spodbujanje inovacij in rasti
Akt o digitalnih trgih
Novi ukrepi
Digitalne platforme morajo uvesti vrsto ukrepov za boljšo zaščito uporabnikov in uporabnic ter večjo preglednost.
Boj proti nezakonitim vsebinam (lažnim novicam, propagandi, sovražnemu govoru, nadlegovanju in zlorabi otrok) in hitro odzivanje nanje ter omogočanje uporabnikom in uporabnicam, da take vsebine prijavijo.
Boj proti prodaji nezakonitih proizvodov in storitev.
Uporaba orodij za moderiranje vsebin, kar vključuje možnost izpodbijanja odločitev v primeru odstranitve ali omejitve vsebin uporabnikov oziroma uporabnic.
Večja preglednost za uporabnike in uporabnice v zvezi s pogoji poslovanja in tem, kako algoritmi priporočajo vsebino.
Prepoved oglaševanja otrokom in uporabe občutljivih osebnih podatkov za ciljno oglaševanje (spol, spolna usmerjenost, rasa, vera ali politično prepričanje).
Prepoved „temnih vzorcev“, tj. zavajajočih vmesnikov, ki so namerno zasnovani tako, da se na primer uporabniki oziroma uporabnice nevede naročijo na storitve.
Zajeta podjetja
Akt o digitalnih storitvah morajo upoštevati vsa spletna posredniška podjetja, ki uporabnike in uporabnice povezujejo z vsebinami, proizvodi in storitvami na enotnem trgu EU, ne glede na to, ali imajo sedež v Uniji ali zunaj nje.
spletne tržnice
družbena omrežja
platforme za izmenjavo vsebin
spletne platforme za potovanja in nastanitev
Pravila so sorazmerna z velikostjo podjetij in njihovim vplivom na družbo. Zelo majhne platforme so izvzete iz večine obveznosti.
Za zelo velike spletne platforme in iskalnike z več kot 45 milijoni aktivnih uporabnikov in uporabnic veljajo strožja pravila, ker imajo ključno vlogo pri e-trgovanju, razširjanju informacij ter lažji izmenjavi mnenj in zamisli.
Evropska komisija je identificirala 23 zelo velikih spletnih platform in dva zelo velika spletna iskalnika:
- AliExpress
- Amazon Store
- AppStore
- Bing
- Booking.com
- Google Play
- Google Maps
- Google Search
- Google Shopping
- Pornhub
- Shein
- Snapchat
- Stripchat
- Temu
- TikTok
- Wikipedia
- X (prej znan kot Twitter)
- XNXX
- XVideos
- YouTube
- Zalando
Nekatere dodatne zahteve, ki jih akt o digitalnih storitvah uvaja za taka podjetja, so:
- priprava načrtov za zmanjševanjesistemskih tveganj, s katerimi so povezana, kot so dezinformacije, manipulacije med volilnimi procesi, kibernetsko nasilje nad ženskami ali zloraba mladoletnih oseb, pri čemer se za te načrte opravi revizija
- izmenjava podatkov z raziskovalci in raziskovalkami ter organi
- omogočanje uporabnikom in uporabnicam, da se odločijo, ali želijo prejemati personalizirana priporočila in, če je tako, na kakšen način (npr. ne na podlagi spletnih iskanj)
Kaj se zgodi, če podjetja ne spoštujejo pravil?
Podjetjem, ki ne ravnajo v skladu z aktom o digitalnih storitvah, se naložijo kazni in globe v sorazmerju z njihovo velikostjo:
- podjetjem z manj kot 45 milijoni aktivnih uporabnikov in uporabnic se lahko naložijo kazni, vključno z globami, kot je določeno v nacionalni zakonodaji držav članic
- podjetjem z več kot 45 milijoni aktivnih uporabnikov in uporabnic se lahko naložijo globe v višini do 6 % njihovega svetovnega prometa
Koristi akta o digitalnih storitvah
Akt o digitalnih storitvah ščiti pravice in zakonite interese vseh udeleženih strani, zlasti državljanov in državljank EU.
Okrepitev položaja uporabnikov in uporabnic
Spletni uporabniki in uporabnice v EU lahko imajo večji nadzor nad tem, kaj vidijo na spletu, in lahko razumejo prikazane oglase oziroma o njih dobijo informacije. Uporabniki in uporabnice lahko prijavijo nezakonite vsebine, platforma pa jih bo morala nato obvestiti o sprejetih odločitvah.
Preglednost
Z zakonom se povečuje preglednost pravil za moderiranje vsebin na spletu, hkrati pa se organom ter raziskovalcem in raziskovalkam zagotavlja boljši dostop do podatkov, da bi lahko lažje razumeli spletni prostor, njegov družbeni učinek in morebitna tveganja.
Varstvo mladoletnih oseb
Platformam, dostopnim mladoletnim osebam, je prepovedano prikazovati ciljno usmerjene oglase, ki temeljijo na uporabi osebnih podatkov mladoletnih oseb, kot so opredeljeni v pravu EU.
Boj proti dezinformacijam
Platforme morajo sprejeti ukrepe za odpravljanje tveganj, povezanih z razširjanjem nezakonitih spletnih vsebin. Vzpostaviti morajo mehanizem, s pomočjo katerega lahko uporabniki in uporabnice hitro opozorijo na nezakonito vsebino, in hitro ukrepati na podlagi prijav.
Mehanizem za odzivanje na krize
Zaradi vojne v Ukrajini in posledičnih manipulacij s spletnimi informacijami je bil v besedilo uredbe vključen nov člen, ki uvaja mehanizem za odzivanje na krize.
Na podlagi tega mehanizma bo mogoče analizirati vpliv dejavnosti zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov na zadevno krizo ter sprejemati odločitve o ukrepih, s katerimi naj bi zagotovili spoštovanje temeljnih pravic.
Vaše življenje na spletu: kaj je EU storila za to, da bi bilo enostavnejše in varnejše?
Evropska unija si dejavno prizadeva izboljšati digitalno okolje v korist vseh Evropejcev in Evropejk. Naše digitalne dejavnosti morajo biti varne in enostavne, zagotoviti pa je treba tudi spoštovanje temeljnih svoboščin.
Za vas smo pripravili tematski prispevek, v katerem lahko izveste več o tem, kako si EU – med drugim tudi s posodobitvijo dveh ključnih uredb – prizadeva, da bi uporabnikom in uporabnicam omogočila enostavnejše in varnejše dejavnosti na spletu.
Glej tudi
Kako se EU bori proti škodljivim spletnim vsebinam
Splošna uredba o varstvu podatkov
Prevention of online child sexual abuse
Zadnja posodobitev: 5. avgust 2025