Skip to content

Dosežki EU v vesolju

Infografika: Novi vesoljski program EU za obdobje 2021–2027

Dosežki EU v vesolju

Vodilne komponente EU, ki vsakodnevno zagotavljajo vesoljske storitve:

Copernicus

je največji svetovni ponudnik podatkov, zbranih z opazovanjem Zemlje. Večina podatkov brezplačno, v celoti in odprto na voljo in dostopnih vsem državljanom in vsem organizacijam po svetu.

  • leta 2022 krožilo 7 satelitov programa Copernicus
  • 160 000 registriranih uporabnikov Copernicusove storitve za spremljanje podnebnih sprememb je imelo dnevno dostop do približno 76 terabajtov podatkov o podnebju, podvrženih nadzoru kakovosti
  • Ocena: koristi programa EU Copernicus bodo do leta 2030 dosegle vrednost v višini 35 milijard evrov

Galileo

je evropski globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS): je brezplačen in njegova visoka splošna natančnost do 20 cm pomeni prelomnico za avtonomno vožnjo in komercialne brezpilotne zrakoplove.

  • leta 2022 krožilo 28 satelitov Galileo
  • leta 2022 v uporabi 3,8 milijard naprav, ki omogočajo uporabo sistema Galileo
  • Ocena: programa Galileo in EGNOS, povezana z EU, bosta v naslednjih 20 letih ustvarila socialno-ekonomske koristi v višini približno 60 do 90 milijard EUR

Skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev (EGNOS)

je evropski regionalni satelitski sistem za povečevanje, ki deluje na več kot 400 letališčih in helikopterskih ploščadih.

Storitev EGNOS je bila uvedena za zagotavljanje navigacijskih storitev za varovanje življenja in je podporna aplikacija za pomorski, železniški, kmetijski in cestni promet.

GOVSATCOM

zagotavlja dolgoročno razpoložljivost zanesljivih, varnih in stroškovno učinkovitih satelitskih komunikacijskih storitev za vladne uporabnike, kar prispeva k zaščiti in varnosti vseh državljanov Evropske unije.

Nadzor in spremljanje v vesolju

izboljšuje zmogljivosti za namene, kot sta spremljanje vesoljskih objektov in vesoljskih odpadkov ter zagotavljanje storitev v zvezi z vesoljskim vremenom.

Nova evropska infrastruktura za odpornost, medsebojno povezanost in varnost prek satelitov (IRIS2)

Ta prihodnja konstelacija v več tirnicah bo zagotovila:

  • varne satelitske komunikacijske storitve za vladno uporabo, kot sta zaščita kritične infrastrukture in krizno upravljanje
  • povezljivost s celotno Evropo, vključno z območji brez širokopasovnega interneta, s komercialno storitvijo

Vesoljska politika EU v številkah

Vesoljski proračun EU za obdobje 2021–2027

Finančno načrtovanje = 1,44 milijarde EUR

Prispevki drugih držav in subjektov = 0,22 milijarde EUR

Vesoljsko podjetništvo EU v letu 2022

  • Zaposlenost neposredno v industriji 57 822 EPDČ (+8 %)
  • Evropska vesoljska industrija je zabeležila prodajo v višini 8,25 milijarde evrov

Za kaj se vesoljske tehnologije že uporabljajo

  • Raziskave in razvoj
  • Komunikacije in digitalna ekonomija (pametni telefoni, satelitske komunikacije, internet stvari itd.)
  • Spremljanje podnebnih sprememb in stanja okolja (gospodarjenja z vodnimi viri, kakovosti zraka, ozonskega plašča itd.)
  • Iskanje in reševanje (morje, gore, mestna območja itd.)
  • Promet in prevoz (pristajanje letal, prometna varnost, navigacijski sistemi itd.)
  • Varnost in obramba (nadzor meje, pomorski nadzor itd.)
  • Kmetijstvo in ribištvo (precizno kmetovanje, razvoj posevkov, ribji staleži, spremljanje suš itd.)
  • Spremljanje in odzivanje na naravne nesreče (potresi, gozdni požari, poplave itd.)

Vir: Evropska komisija

Zadnja posodobitev: 5. februar 2025