Trgovina med EU in Mercosurjem: dejstva in številke

Trgovinski odnosi med Evropsko unijo in Mercosurjem povezujejo več kot 700 milijonov potrošnikov iz Evrope in Južne Amerike. EU si trenutno prizadeva za sprejetje trgovinskega sporazuma z Mercosurjem.

Kaj je Mercosur?

Mercosur je južnoameriški skupni trg – južnoameriški trgovinski blok, ustanovljen leta 1991. Njegove članice so Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj. Venezuela se je pridružila leta 2012, vendar je bilo njeno članstvo leta 2017 začasno prekinjeno. Decembra 2012 je bil podpisan Protokol o pristopu Bolivije k Mercosurju. Parlamenti držav Mercosurja ga še niso ratificirali.

Države Mercosurja skupaj predstavljajo šesto največje gospodarstvo na svetu s skupno 270 milijoni prebivalcev.

Vsi spodaj navedeni statistični podatki o Mercosurju se nanašajo na štiri polnopravne države članice Mercosurja: Argentino, Brazilijo, Paragvaj in Urugvaj.

Zemljevid Južne Amerike, na katerem so označene države Mercosurja: Brazilija, Paragvaj, Urugvaj, Argentina.

Blagovna menjava

EU je druga največja partnerica Mercosurja v blagovni menjavi, saj je ta v letu 2024 z EU ustvaril skoraj 17 % svoje celotne trgovine. Mercosur je deseti največji partner EU na področju blagovne menjave.

Trgovina EU z Mercosurjem je bila leta 2024 vredna več kot 111 milijard evrov: od tega je izvoz predstavljal 55,2 milijarde EUR, uvoz pa 56 milijard EUR. Več kot 80 % trgovinskih tokov je bilo med EU in Brazilijo.

Med letoma 2014 in 2024 se je blagovna menjava med EU in Mercosurjem povečala za več kot 36 %: uvoz za več kot 50 %, izvoz pa za 25 %.

Puščice v smeri zvezd EU, ki simbolizirajo uvoz.

uvoz iz Mercosurja v vrednosti 56 milijard evrov

Grafikon, ki prikazuje uvoz iz Mercosurja v višini 56 milijard EUR in izvoz v Mercosur v višini 55,2 milijarde EUR.

Puščice v nasprotni smeri od zvezd EU, ki predstavljajo izvoz.

izvoz v Mercosur v vrednosti 55,2 milijarde evrov

Najpomembnejše blago, ki ga EU izvaža v Mercosur

stroji in naprave

kemikalije in farmacevtski izdelki

transportna oprema

Najpomembnejše blago, ki ga EU uvaža iz Mercosurja

kmetijski proizvodi

mineralni proizvodi

celuloza in papir

Trgovina s storitvami

Leta 2023 (zadnje leto, za katero so na voljo podatki) je bila trgovina s storitvami med EU in Mercosurjem vredna več kot 42 milijard EUR. EU je v Mercosur izvozila storitve v vrednosti več kot 29 milijard EUR, medtem ko je Mercosur v EU izvozil za približno 13,4 milijarde EUR storitev.

uvoz iz Mercosurja v vrednosti 13,4 milijarde evrov

Grafikon, ki prikazuje uvoz iz Mercosurja v višini 13,4 milijarde EUR in izvoz v Mercosur v višini 29 milijard EUR.

izvoz v Mercosur v vrednosti 29,2 milijarde evrov

Trgovinski sporazum EU-Mercosur

EU je decembra 2024 dosegla politični dogovor s štirimi ustanovnimi članicami Mercosurja: Argentino, Brazilijo, Paragvajem in Urugvajem.

Evropska komisija je septembra 2025 sprejela predloge sklepov Sveta o podpisu in sklenitvi dveh vzporednih pravnih instrumentov: partnerskega sporazuma med EU in Mercosurjem ter začasnega trgovinskega sporazuma. Začasni trgovinski sporazum se bo iztekel, ko bo partnerski sporazum ratificiran s strani vseh držav članic in bo začel veljati.

Svet je 9. januarja 2026 dal zeleno luč za podpis sporazumov. Za njuno formalno sklenitev s strani Sveta pa bo potrebna še odobritev Evropskega parlamenta.

Začasni trgovinski sporazum se začasno uporablja od 1. maja 2026, pri čemer so s prvim dnem odpravljene tarife za nekatere izdelke, kar ustvarja predvidljiva pravila za trgovino in naložbe.

Na ilustraciji, ki ponazarja sporazuma EU-Mercosur, so prikazani globus z izpostavljeno Južno Ameriko, zvezde EU, finančni simboli in stisk rok.

O sporazumih EU-Mercosur

Neposredne tuje naložbe

EU je največja vlagateljica v državah Mercosurja z naložbami v višini približno 390 milijard EUR v letu 2023. Kljub temu se tako izvozniki kot potencialni vlagatelji na trgih Mercosurja soočajo z ovirami.

Eden od ciljev sporazuma med EU in Mercosurjem je povečati stabilnost in predvidljivost trgovine in naložb z boljšimi in strožjimi pravili, npr. na področju pravic intelektualne lastnine (vključno z geografskimi označbami), standardov varnosti hrane, konkurence in dobrih regulativnih praks.