O sporazumih EU-Mercosur
Obstajata dva sporazuma, ki odnose med EU in Mercosurjem umeščata znotraj posodobljenega in celovitega partnerstva, v katerem sta zajeta politični dialog in trgovinsko sodelovanje. Poleg tega je EU uvedla posebna pravila, da bi zaščitila svoj kmetijski sektor.
Dolgoletno partnerstvo
EU in južnoameriški trgovinski blok Mercosur, ki ga sestavljajo Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj, sta tesna zaveznika in podobno misleča partnerja, ki sta zavezana multilateralizmu in na pravilih temelječi mednarodni trgovini. Bolivija je julija 2024 postala polnopravna članica Mercosurja, vendar ni vključena v sporazuma, saj so se zadevna pogajanja večinoma končala še pred njenim pristopom.
Odnosi med EU in Mercosurjem segajo v leto 1999, ko je začel veljati medregionalni okvirni sporazum o sodelovanju. Od takrat so pogajanja o pridružitvenem sporazumu med EU in Mercosurjem šla skozi različne faze.
Med EU in Mercosurjem je bil 6. decembra 2024 dosežen politični dogovor glede celovitega partnerskega sporazuma, ki ga sestavljata steber o političnem sodelovanju ter steber o trgovini in naložbah.
Komisija je 3. septembra 2025 predlagala sklepe Sveta o podpisu in sklenitvi dveh vzporednih, a pravno ločenih instrumentov:
- partnerskega sporazuma EU-Mercosur (t. i. EMPA), ki združuje politični dialog, sodelovanje in trgovino
- začasnega trgovinskega sporazuma (t. i. iTA), ki zajema trgovinske in naložbene zaveze, ki naj bi se uporabljale pred začetkom veljavnosti EMPA
Svet je 9. januarja 2026 dal zeleno luč za podpis obeh sporazumov, nakar je 17. januarja v Paragvaju potekala slovesnost ob podpisu.
Sporazuma bosta z začetkom veljavnosti odnose umestila znotraj posodobljenega in celovitega partnerstva, omogočala bosta uporabo stabilnejših in predvidljivejših pravil o trgovini in naložbah ter ustvarila največje prostotrgovinsko območje na svetu, ki bo zajemalo trg z več kot 700 milijoni ljudi.
Nato bo Evropski parlament pozvan, naj sporazuma odobri, kar bo omogočilo njuno sklenitev s strani Sveta.
Partnerski sporazum EU-Mercosur
Partnerski sporazum pod enotnim okvirom združuje politični dialog, sodelovanje in sektorska prizadevanja. Vključuje tudi določbe o trgovini in naložbah, ki se bodo v celoti uporabljale po sklenitvi in začetku veljavnosti sporazuma.
Partnerski sporazum bo pomagal krepiti sodelovanje na področjih, kot so:
- trajnostni razvoj
- okolje in podnebni ukrepi
- digitalna preobrazba
- človekove pravice
- mobilnost
- boj proti terorizmu
- krizno upravljanje
Obenem bo prispeval k spodbujanju tesnejšega usklajevanja v večstranskih forumih in pri svetovnih izzivih, vključno s podnebnimi spremembami, ohranjanjem miru in migracijami, ter olajšal izmenjavo najboljših praks o vprašanjih, ki segajo od upravljanja do tehnoloških inovacij.
Začasni trgovinski sporazum
Začasni sporazum (iTa), ki odraža steber, v katerem je v sklopu partnerskega sporazuma zajeta liberalizacija trgovine in naložb, bo deloval kot samostojen sporazum, dokler ne bo v celoti začel veljati partnerski sporazum. Njegov cilj je čim prej zagotoviti gospodarske koristi trgovinskih zavez, dogovorjenih s pogajanji.
iTa utira pot znižanju tarif, omogoča dostop do novih trgov in zagotavlja boljše trgovinske pogoje v ključnih sektorjih, kot so kmetijstvo, avtomobilska in farmacevtska industrija ter kemikalije.
Vključuje tudi določbe o:
- spodbujanju naložb
- odpravi ovir za čezmejno trgovino s storitvami, zlasti digitalnimi in finančnimi storitvami
- vladnih nabavah, ki bodo podjetjem iz EU omogočile dostop do javnorazpisnih postopkov v državah Mercosurja
Ratificirati ga mora le EU, ne pa posamezne države članice. Iztekel se bo, ko bo začel veljati EMPA, ki ga morajo ratificirati vse države članice.
EU je 23. marca 2026 države Mercosurja obvestila o začasni uporabi začasnega trgovinskega sporazuma v skladu s sklepom Sveta, sprejetim 9. januarja 2026.
Začasni trgovinski sporazum se začasno uporablja od 1. maja 2026, s prvim dnem pa so odpravljene tudi tarife za nekatere izdelke, kar ustvarja predvidljiva pravila za trgovino in naložbe.
Trgovina med EU in Mercosurjem: dejstva in številke
Zaščitni ukrepi za kmetijske proizvode
Da bi EU zaščitila svoj kmetijski sektor in nekatere občutljive kmetijske proizvode, ki bi lahko bili izpostavljeni konkurenci zaradi uvoza, je v zvezi z Mercosurjem uvedla posebno uredbo o zaščitnih ukrepih, s katero se v pravo EU prenašajo zaščitne določbe za kmetijske proizvode, vključene v EMPA in iTA.
Uredba konkretno določa, kako lahko EU začasno opusti tarifne preferenciale za uvoz kmetijskih proizvodov iz Mercosurja, če bi ta uvoz škodil proizvajalcem v EU. Temelji na že obstoječih zaščitnih instrumentih EU, hkrati pa uvaja hitrejše postopke in enostavnejše sprožilce za začetek preiskav, namenjenih zaščiti kmetov v EU.
Dokler ne bo sprejet stalni pravni okvir, lahko Komisija uporablja dvostranske zaščitne ukrepe za kmetijske proizvode v sklopu iTA, med drugim lahko uvede tarife za preprečevanje nenadnega povečanja uvoza in/ali padcev cen, ki povzročajo motnje na trgih lokalnih proizvodov. Poleg tega se bodo za proizvode, za katere veljajo tarifne kvote, kot so govedina, perutnina, svinjina, sladkor, etanol, riž, med, koruza in sladka koruza, uporabljale strožje zahteve glede spremljanja.
Obenem lahko države članice zaprosijo Komisijo, naj sproži preiskavo za uvedbo zaščitnih ukrepov. V takem primeru mora Komisija Svetu izčrpno in pravočasno poročati o vsakršnem načrtovanem ukrepanju.
Svet je 5. marca 2026 uradno sprejel uredbo o izvajanju dvostranskih zaščitnih klavzul za kmetijske proizvode. Uredba se bo v zvezi z iTA uporabljala od začetka njegove veljavnosti in potem še naprej po začetku veljavnosti EMPA.
Zadnja posodobitev: 1. maj 2026