Kako se države EU spopadajo s svetovno prehransko krizo
Zaradi ruskih vojaških operacij, blokade črnomorskih pristanišč ter napadov na prometno infrastrukturo in ukrajinska polja je bil oviran izvoz ukrajinskih kmetijskih proizvodov, cene pa so narasle na rekordno raven, kar zelo ogroža preskrbo milijonov ljudi s hrano.
Številne države, zlasti v Afriki in na Bližnjem vzhodu, so odvisne od ukrajinskega izvoza, saj je Ukrajina peta največja izvoznica pšenice na svetu.
Države članice EU usklajujejo ukrepe, da bi evropskemu in svetovnemu prebivalstvu, zlasti najranljivejšemu, pomagale, da bi imelo dovolj hranljive hrane po dostopnih cenah.
Infografika – Odzivanje EU na svetovno prehransko krizo
Rusija v svoji neupravičeni vojni proti Ukrajini hrano uporablja kot vojno orožje.
Zaradi visokih cen hrane in pomanjkanja zalog imajo milijoni ljudi po vsem svetu težave pri dostopu do hrane.
1. Podpora ukrajinskemu izvozu
Države EU Ukrajini pomagajo pri izvozu kmetijskih proizvodov, potem ko je Rusija več mesecev blokirala ukrajinska črnomorska pristanišča.
Solidarnostni pasovi
EU je zagotovila infrastrukturo in sredstva, s katerimi je omogočila prevoz ukrajinske hrane večinoma po kopnem.
- zagotovljeni vlaki, ladje in tovornjaki
- boljše prometne povezave
- hitrejši carinski postopki
- skladiščenje na ozemlju EU
Od maja 2022 je bilo prek solidarnostnih pasov med EU in Ukrajino izvoženih več kot 48 milijonov ton žita, oljnic in drugih proizvodov.
Tudi črnomorska pobuda za žito, ki jo koordinirajo Združeni narodi, prispeva k pošiljanju ukrajinske hrane v najranljivejše države po vsem svetu. Vendar se je Rusija julija 2023 enostransko odločila, da pri tej pobudi ne bo več sodelovala.
Od avgusta 2023 je bilo iz Ukrajine tako prek solidarnostnih pasov kot v okviru pobude za ublažitev svetovne prehranske krize poslanih okoli 80 milijonov ton kmetijskih proizvodov.
Med kmetijskimi proizvodi, ki so bili od marca 2022 do junija 2023 izvoženi iz Ukrajine, je bilo največ koruze (32 milijonov ton), sledita pa pšenica (17 milijonov ton) in sončnično olje (6 milijonov ton). Te podatke je objavilo ukrajinsko ministrstvo za kmetijsko politiko in prehrano.
2. Skupni pristop h krizi
27 držav EU se je dogovorilo o usklajenih ukrepih za odziv na svetovno prehransko krizo in pri tem določilo štiri prednostne naloge:
Solidarnost
– nujna in humanitarna pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo
8 milijard evrov namenjenih za prehransko varnost v obdobju 2021–2024
Trajnostna proizvodnja
– pomoč državam v razvoju, da bi njihova proizvodnja hrane postala trajnostnejša in odpornejša na krize
Odprta trgovina
– sodelovanje s svetovnimi partnerji za neovirano trgovino z ukrajinskimi agroživilskimi proizvodi
Sodelovanje na svetovni ravni
– usklajevanje odzivanja s podpiranjem mednarodnih pobud, kot je mednarodna Misija za odpornost na področju prehrane in kmetijstva (FARM).
3. V EU
V EU ni nevarnosti za pomanjkanje hrane. Zasluga za to gre dobro razvitemu kmetijskemu sektorju EU, ki ga podpira skupna kmetijska politika EU.
Raven samozadostnosti EU-27 pri naslednjih živilskih proizvodih v letu 2022 je:
- oljčno olje: 142 %
- posneto mleko v prahu: 216 %
- žita: 116 %
Kmetje in kmetice v EU od EU prejemajo dodatno podporo, da bi z njo zagotovili neprekinjeno kmetijsko proizvodnjo in se lažje soočali z višjimi stroški:
- 500 milijonov evrov za najbolj prizadete kmete in kmetice
- predplačila
- možnost uporabe zemljišč v prahi za kmetovanje
Na nacionalni ravni lahko države EU svojim državljanom in državljankam pri spoprijemanju z višjimi cenami hrane pomagajo tako, da:
- znižajo stopnje DDV
- spodbujajo trgovce na drobno k ohranjanju nizkih cen
- koristijo namembne sklade EU za pomoč najbolj ogroženim