Videokonferenčno srečanje voditeljev EU in Kanade, 29. oktober 2020, 29. oktober 2020

Glavni rezultati

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta se 29. oktobra 2020 prek videokonference srečala s predsednikom kanadske vlade Justinom Trudeaujem. To je bilo prvo skupno srečanje novega vodstva EU in predsednika vlade Trudeauja po njegovi ponovni izvolitvi in dvostranskem vrhu julija 2019.

„EU in Kanada sodelujeta na področju cepiv, zdravljenj in testov v zvezi s covidom-19, da bi vsem ljudem zagotovili pravičen in cenovno ugoden dostop.“

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel

Na skupni tiskovni konferenci, ki je sledila njihovemu virtualnemu srečanju, so vsi trije voditelji izrazili solidarnost s Francijo zaradi terorističnih napadov tistega dne.

• Izjava predsednika Charlesa Michela po videokonferenčnem srečanju med EU in Kanado, 29. oktober 2020

Voditelji so objavili tudi skupno sporočilo za javnost o srečanju voditeljev EU in Kanade.

• Srečanje voditeljev EU in Kanade – skupna izjava za javnost predsednika Charlesa Michela, predsednice Ursule von der Leyen in predsednika vlade Justina Trudeauja (sporočilo za javnost, 29. oktober 2020)

Covid-19 in okrevanje gospodarstva

Voditelji so poudarili, da so se odločeni skupaj boriti proti pandemiji covida-19 v skladu s skupnimi vrednotami demokracije, človekovih pravic in pravne države.

Opozorili so, da je njihov cilj dvojen: varovanje zdravja državljanov ter zagotavljanje inovativnega, trajnostnega in vključujočega gospodarskega okrevanja.

Poudarili so, da je treba ta cilj doseči s solidarnostjo, sodelovanjem in multilateralizmom, ter priznali ključno vlogo skupine G7, skupine G20 in Združenih narodov v zvezi s tem. Zavezali so se, da bodo v okviru teh forumov še naprej tesno sodelovali.

Voditelji so poudarili sodelovanje med EU in Kanado na področju cepiv, zdravljenj in testov v zvezi s covidom-19. V njihovem skupnem interesu je, da se vsem ljudem zagotovi pravičen in cenovno ugoden dostop do njih. Razpravljali so tudi o tem, kako okrepiti pripravljenost in odzive na svetovno pandemijo ter okrepiti in reformirati Svetovno zdravstveno organizacijo.

Voditelji so poudarili tudi, da je treba povečati odpornost svetovnih dobavnih verig in izboljšati enake konkurenčne pogoje na svetovni ravni, hkrati pa ohraniti odprta gospodarstva. Dogovorili so se, da bodo poglobili prizadevanja za strateško partnerstvo na področju kritičnih surovin v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu.

Voditelji so pozdravili prizadevanja skupine G20 za podporo državam z nizkimi dohodki, ki jih je pandemija najbolj prizadela – zlasti državam v Afriki –, kot je na primer razširitev pobude skupine G20/Pariškega kluba za začasno opustitev dolžniških obveznosti (DSSI). Strinjali so se, da bo za vsak primer posebej potrebna nadaljnja obravnava dolga, in pozvali članice skupine G20, naj podprejo „skupni okvir za obravnavo dolga onkraj DSSI“, o katerem se je dogovoril Pariški klub.

Odnosi med EU in Kanado

Voditelji so obeležili tretjo obletnico začasne uporabe sporazuma o strateškem partnerstvu med EU in Kanado ter celovitega gospodarskega in partnerskega sporazuma (CETA). Pozdravili so pozitivne rezultate sporazuma CETA in ugotovili, da se je dvostranska trgovina med EU in Kanado po njegovi začasni uporabi povečala za 24 % za blago in 25 % za storitve.

Voditelji so se dogovorili, da bodo – v skupini iz Ottawe in zunaj nje – še naprej sodelovali pri reformi Svetovne trgovinske organizacije (STO), da bi zaščitili in okrepili večstranski trgovinski sistem, ki temelji na pravilih, v času krize brez primere ter mu omogočili učinkovito spoprijemanje z novimi svetovnimi gospodarskimi razmerami, vključno s tistimi, ki so povezane s pandemijo covida-19.

Ponovno so tudi potrdili svojo zavezo, da bodo dosegli globalno in soglasno rešitev za pravičen, trajnosten in sodoben mednarodni davčni sistem, ki bo obravnaval davčne izzive, ki izhajajo iz digitalizacije gospodarstva. Finančne ministre in ministrice skupine G20 so pozvali, naj dogovor o preostalih vprašanjih dosežejo do sredine leta 2021.

Glede na nujno potrebo po okrepljenem ukrepanju na svetovni ravni za boj proti podnebnim spremembam so voditelji ponovno potrdili skupni cilj, da se do leta 2050 doseže ogljična nevtralnost, pri čemer so poudarili, da je postkoronsko okrevanje edinstvena priložnost za „ponoven zeleni zagon“ gospodarstva. EU in Kanada bosta pri posodobitvi nacionalnih prispevkov pred konferenco COP26 pokazali večjo ambicioznost glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.

Opozorili so tudi na tesno sodelovanje med EU in Kanado na področju digitalne preobrazbe ter pri uporabi umetne inteligence in digitalnih tehnologij za podporo postkoronskemu okrevanju.

Mednarodna vprašanja

Voditelji so poudarili svoja močno usklajena stališča o vrsti vprašanj zunanje politike in varnosti, tudi kar zadeva Kitajsko, Belorusijo, Gorski Karabah, Sahel, vzhodno Sredozemlje in Venezuelo. Izrazili so resno zaskrbljenost zaradi razmer na področju človekovih pravic in samovoljnega pridržanja državljanov in državljank EU in Kanade na Kitajskem.

Voditelji so izpostavili pomen močnih čezatlantskih odnosov in potrebo po ohranjanju mednarodnega sistema, ki temelji na pravilih. Dogovorili so se tudi o sodelovanju pri zaščiti demokratičnih sistemov EU in Kanade pred kibernetskimi napadi in dezinformacijami.

Nadaljnje ukrepanje

Voditelji so se dogovorili, da bodo naslednji vrh EU-Kanada organizirali, ko bodo razmere to dopuščale, da bi še bolj okrepili sodelovanje med EU in Kanado.

Ozadje

Zadnji dvostranski vrh med Evropsko unijo in Kanado je bil 17. in 18. julija 2019 v Montrealu v Kanadi.

• Vrh EU-Kanada, Montreal, Kanada, 17. in 18. julij 2019