Vrh EU-Ukrajina, 6. oktober 2020

Glavni rezultati

22. vrh med Evropsko unijo in Ukrajino je bil prvi dvostranski vrh po izbruhu pandemije covida-19, ki je v Bruslju potekal v fizični obliki.

To je bil tudi prvi dvostranski vrh EU-Ukrajina, na katerem sta sodelovala predsednik Evropskega sveta Charles Michel in visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell, ki je zastopal Evropsko komisijo. Ukrajino je zastopal predsednik Volodimir Zelenski.

Voditelji so ponovno potrdili, da so še naprej zavezani krepitvi političnega pridruževanja in gospodarskega povezovanja Ukrajine z Evropsko unijo.

Današnje fizično srečanje je močan simbol, ki kaže našo trdno zavezanost poglobitvi odnosov z Ukrajino. Izjava predsednika Michela po vrhu

• Izjava predsednika Charlesa Michela po vrhu EU-Ukrajina 6. oktobra 2020

Po koncu vrha so sprejeli skupno izjavo:

• Skupna izjava po 22. vrhu EU-Ukrajina, 6. oktober 2020

Covid-19

Da bi ublažili znatne socialno-ekonomske posledice pandemije covida-19, ki še traja, je EU največja podpornica Ukrajine, saj je mobilizirala 190 milijonov EUR kot sveženj podpore in 1,2 milijarde EUR v obliki makrofinančne pomoči.

Voditelji so na srečanju priznali, da so globalna solidarnost, sodelovanje in učinkovit multilateralizem potrebni bolj kot kdaj koli prej, da bi premagali virus in zagotovili oživitev gospodarstva. Zavzemali se bodo tudi za to, da prihodnje cepivo proti covidu-19 postane skupna svetovna dobrina po dostopnih cenah.

Pridružitveni sporazum in program reform

EU in Ukrajina sta pozdravili dosežene rezultate pri izvajanju pridružitvenega sporazuma in njegovega poglobljenega in celovitega območja proste trgovine.

Voditelji so poudarili uspešnost sporazuma, ki je od januarja 2016 povečal dvostransko trgovino za približno 65 %.

Razpravljali so tudi o naslednjih korakih pri izvajanju pridružitvenega sporazuma.

EU je poudarila, da mora Ukrajina uresničevati vse politike, dogovorjene v okviru programa makrofinančne pomoči EU in Mednarodnega denarnega sklada (MDS).

Voditelji so priznali znaten napredek, ki ga je Ukrajina dosegla v procesu reform, in se strinjali, da je treba pospešiti prizadevanja, zlasti na področju pravosodnega sistema, pravne države, krepitve pluralnosti medijev in boja proti korupciji.

EU in Ukrajina imata skupne vrednote demokracije, ki se prenašajo v konkretne strukturne reforme. Decentralizacija, volilna reforma ter zemljiška in bančna reforma Ukrajine so pomembni nedavni dosežki. Izjava predsednika Michela po vrhu

EU bo še naprej podpirala Ukrajino v boju proti kibernetskim grožnjam in dezinformacijam.

Voditelji so pozdravili nadaljnje uspešno izvajanje režima potovanj brez vizumov za ukrajinske državljane.

Vprašanja, povezana z zunanjo in varnostno politiko

EU je na vrhu ponovno potrdila svojo neomajno podporo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine ter obsodila nezakonito priključitev Krima in Sevastopola Rusiji, militarizacijo polotoka in resno poslabšanje razmer na področju človekovih pravic na območjih, ki niso pod nadzorom ukrajinske vlade.

EU je opozorila, da bi morali obe strani izvajati sporazume iz Minska.

Voditelji so pozvali k izpustitvi vseh nezakonito pridržanih in zaprtih ukrajinskih državljanov na Krimu in v Rusiji, vključno z aktivisti krimskih Tatarov.

EU je še naprej pozivala Rusijo, naj v skladu z mednarodnim pravom zagotovi neoviran in prost prehod do Azovskega morja in iz njega.

EU je obsodila postopke glasovanja o ustavnih spremembah Ruske federacije, ki so bili zaključeni 1. julija 2020 na Krimskem polotoku, in izvolitev t. i. guvernerja Sevastopola 13. septembra 2020, s čimer je bilo kršeno mednarodno pravo.

EU in Ukrajina sta tudi obsodili ruske ukrepe, s katerimi je ukrajinskim državljanom na območjih, ki trenutno niso pod nadzorom vlade, omogočeno, da na poenostavljen način zaprosijo za rusko državljanstvo.

V zvezi s tem je EU septembra 2020 podaljšala sankcije zoper osebe in subjekte, ki še naprej spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine do 15. marca 2021.

Poleg tega je Svet 1. oktobra na seznam posameznikov in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, dodal dva posameznika in štiri subjekte, s čimer je seznam razširil na skupno 177 posameznikov in 48 subjektov.

• Omejevalni ukrepi EU v odziv na krizo v Ukrajini (ozadje)

Voditelji so ponovno poudarili, da v celoti podpirajo diplomatska prizadevanja v okviru normandijske četverice, tristranske kontaktne skupine in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), katerih cilj je trajna in mirna rešitev konflikta.

Dogovorili so se tudi, da bodo sodelovali pri odpravljanju socialno-ekonomskih in humanitarnih posledic konflikta.

Voditelji so na vrhu izmenjali mnenja o najnovejših dogodkih v Belorusiji ter drugih vprašanjih regionalne in zunanje politike, vključno z Gorskim Karabahom.

Voditelji so pozdravili videokonferenco voditeljev vzhodnega partnerstva 18. junija 2020 in ponovno potrdili strateški pomen partnerstva.

Na ^šestem vrhu vzhodnega partnerstva, ki bo leta 2021, naj bi bili potrjeni dolgoročni cilji politike in naslednja generacija ciljev za obdobje po letu 2020.

• Vzhodno partnerstvo (ozadje)

Vrh je bil tudi forum za podpis treh podpornih programov:

• EU4ResilientRegions (EU za odporne regije)
• Sklad za civilno družbo v Ukrajini
• Podnebni sveženj za trajnostno gospodarstvo

• Odnosi EU z Ukrajino (ozadje)
• Informativno gradivo o odnosih EU z Ukrajino (ESZD)
• Delegacija EU v Ukrajini
• Vrh EU-Ukrajina, Kijev, 8. julij 2019
• Sankcije EU proti Rusiji zaradi Ukrajine (infografika)