Svet za konkurenčnost o evropski jeklarski industriji – sklepi predsedstva

Svet (konkurenčnost) se je seznanil z resnimi izzivi, s katerimi se trenutno sooča evropska jeklarska industrija. 

Na jeklarski sektor EU negativno vplivajo velike presežne zmogljivosti v proizvodnji na svetovni ravni, ki znižujejo cene in v konkurenčnih regijah spodbujajo ravnanje, ki izkrivlja trgovino. Visoki stroški energije povzročajo erozijo dobička. Zaradi posledičnih zaprtij jeklarn ostanejo tisoči brez služb. 

Svet se je strinjal, da so razmere resne in da je treba sprejeti konkretne ukrepe, ki bodo pomagali zagotoviti dolgoročno sposobnost delovanja modernega evropskega jeklarskega sektorja. 

Svet je tudi menil, da bi morali biti ti ukrepi del celovitega pristopa, ki naj bi oblikoval konkurenčne okvirne pogoje za industrijo EU kot celoto, vključno s pomočjo predvidljivega in skladnega zakonodajnega okolja ter ukrepov za spodbujanje inovacij, saj veliko problemov, s katerimi se sooča jeklarska industrija, pesti tudi druge energetsko intenzivne industrije.  

Ob upoštevanju rezultatov razprav Sveta predsedstvo meni, da bi bilo treba prednostno sprejeti naslednje konkretne ukrepe: 

• poglobitev ali začetek razprav z vsemi pomembnejšimi proizvajalci jekla v okviru Odbora OECD za jeklo in prek dvostranskih dialogov Komisije o jeklu s tretjimi državami, kot so Kitajska, Rusija, Belorusija, Turčija in Indija.
• Polna in pravočasna uporaba celotne palete instrumentov trgovinske politike EU, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji na svetovni ravni in obravnavajo omejevalni ukrepi v tretjih državah zlasti v zvezi z jeklarskim sektorjem.
• Konstruktiven pristop pri modernizaciji instrumentov trgovinske zaščite, ki dodatno racionalizira in pospešuje njihovo delovanje, povečuje preglednost, predvidljivost, učinkovitost in uveljavljanje.
• Nadaljnje izboljšanje dostopa do trgov tretjih držav za jeklarsko industrijo EU, tudi s pomočjo javnih naročil, prek dvostranskih in večstranskih pogajanj in izvajanj.
• Polna uporaba naložbenega načrta za Evropo, da se nadgradi in modernizira jeklarski sektor z uporabo Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe in Evropskega sklada za strateške naložbe.
• Najboljša uporaba možnosti, ki jih dajejo revidirana pravila o državni pomoči za podporo energetsko intenzivnim industrijam pri raziskavah, razvoju in inovacijah, usposabljanju, okolju, zaposlovanju in stroških ETS.
• Izboljšanje konkurenčnosti sektorjev, v katerih obstaja največje tveganje selitve virov CO2, vključno z jeklarsko industrijo, tako da se v okviru reforme evropskega sistema za trgovanje z emisijam (“EU ETS”) preučijo:
  – bolj osredotočen mehanizem za brezplačno dodelitev pravic, na primer z večstopenjskim pristopom;
  – elementi za kar največje zmanjšanje potrebe po medsektorskem korekcijskem faktorju do konca faze IV ETS, hkrati pa oblikovanje pravih pobud za industrijske inovacije in okrepitev možnosti za povečanje ravni proizvodnje v skladu s sklepi Evropskega sveta iz oktobra 2014.
• Podpora hitri izvedbi evropske energetske unije, da se zagotovi dostop do varne, cenovno dostopne in podnebju prijazne energije.
• Polno koriščenje možnosti v okviru prihodnjega sporočila o krožnem gospodarstvu.
• Najboljša uporaba možnosti razpoložljivih instrumentov in financiranja EU, kot sta Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji in Evropski socialni sklad, za nadgradnjo spretnosti delavcev in omogočanje njihove ponovne vključitve na trg dela v primeru množičnih odpuščanj v kateremkoli industrijskem sektorju, tudi jeklarski industriji.

V okviru nadaljnjega ukrepanja po tej izredni seji Sveta za konkurenčnost je bilo dogovorjeno, da se skliče posebna konferenca deležnikov na visoki ravni, na kateri se bodo s socialnimi partnerji pregledale sedanje razmere in preučili ukrepi politike v okviru tekočega dela skupine na visoki ravni za energetsko intenzivne industrije.

Izvajanje evropskega akcijskega načrta za jeklo za leto 2013 bi bilo treba oceniti v okviru tega srečanja.