Direktiva o boju proti terorizmu: Svet potrdil dogovor s Parlamentom

Odbor stalnih predstavnikov (Coreper) je 30. novembra 2016 potrdil dogovor slovaškega predsedstva z Evropskim parlamentom o direktivi o boju proti terorizmu. Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve je danes, 5. decembra 2016, prav tako potrdil ta dogovor. S tem je utrta pot končnemu uradnemu sprejetju direktive v naslednjih mesecih.

Z direktivo se kot odziv na razvijajočo se teroristično grožnjo krepi pravni okvir EU za preprečevanje terorističnih napadov, in sicer tako, da inkriminira dejanja, kot so prejemanje usposabljanja za terorizem ter potovanje v teroristične namene in organizacija oziroma omogočanje takšnega potovanja. Prav tako se z direktivo krepijo pravice za žrtve terorizma.

Slovaška ministrica za pravosodje Lucia Žitňanská je dejala: „Dogovor, ki smo ga dosegli, predstavlja pravo ravnovesje med potrebo po učinkovitem boju proti novim oblikam terorizma – predvsem proti tujim borcem – ter sočasnim varovanjem pravic posameznikov in krepitvijo zaščite in pravic žrtev terorizma. Vendar je to le ena plat zgodbe. Med Parlamentom, Svetom in Komisijo velja skupno prepričanje, da mora celovit odziv na razvijajočo se teroristično grožnjo vključevati učinkovite ukrepe za preprečevanje radikalizacije in učinkovito izmenjavo informacij o terorističnih kaznivih dejanjih.“

Direktiva krepi in posodablja obstoječi Okvirni sklep 2002/475/PNZ, zlasti ker inkriminira:

• potovanje v teroristične namene, zlasti da bi preprečili pojav tujih terorističnih borcev. Kompromis, ki so ga dosegle institucije, bo na primer zagotovil, da bodo potovanja na konfliktna območja z namenom pridružitve teroristični skupini ali potovanja v državo članico EU z namenom izvedbe terorističnega napada kazniva;
• organizacijo in omogočanje takšnih potovanj, vključno z logistično in materialno podporo, na primer nakup vozovnic ali načrtovanje potovanj;
• prejemanje usposabljanja za terorizem, kot je izdelava ali uporaba eksplozivov, strelnega orožja, nevarnih ali zdravju škodljivih snovi, kot dopolnitev že obstoječih določb glede zavednega nudenja takšnega usposabljanja;
• zagotavljanje ali zbiranje sredstev z namenom njihove uporabe za izvedbo terorističnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj, povezanih s terorističnimi skupinami, ali terorističnih dejavnosti oziroma ob zavedanju, da bodo uporabljena za takšne namene.

Direktiva bo dopolnila tudi veljavno zakonodajo na področju pravic žrtev terorizma. Kompromisno besedilo v zvezi s tem vključuje katalog storitev za posebne potrebe žrtev terorizma, kot sta pravica do takojšnjega dostopa do storitev profesionalne pomoči, ki nudijo zdravstveno in psihosocialno oskrbo, ali pravica do pravnega ali praktičnega svetovanja in pomoči pri odškodninskih zahtevkih. Okrepljeni bodo tudi mehanizmi za takojšnje odzivanje v izrednih razmerah po napadih.

V direktivi je predvidena tudi krepitev pravil za izmenjavo informacij med državami članicami o terorističnih kaznivih dejanjih, pridobljenih med kazenskimi postopki.

Nadaljnji ukrepi

Ker sta obe instituciji potrdili politični dogovor, bodo besedilo zdaj pregledali pravniki lingvisti, nato pa ga bosta v začetku naslednjega leta sprejela Parlament in Svet.

Ozadje

Predlog je bil predstavljen v okviru prenovljene strategije notranje varnosti za EU in na podlagi poziva Sveta k pospešenemu ukrepanju po napadih 13. novembra 2015 v Parizu. V njem so upoštevane zahteve, ki izhajajo iz več mednarodnih besedil:

• resolucije Varnostnega sveta ZN 2178 (2014) in dodatnega protokola h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma, ki sta namenjena boju proti pojavu tujih terorističnih borcev;
• standardov Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) v zvezi s financiranjem terorizma.

• Odziv na pojav tujih terorističnih borcev in nedavne teroristične napade v Evropi (ozadje)
• Boj EU proti terorizmu (ozadje)