Svet dal zeleno luč za prva izplačila za okrevanje

Ministri in ministrice EU za gospodarstvo in finance so danes sprejeli prvi sveženj izvedbenih sklepov Sveta o odobritvi nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Avstrija, Belgija, Danska, Francija, Grčija, Italija, Latvija, Luksemburg, Nemčija, Portugalska, Slovaška in Španija so dobile zeleno luč za uporabo sredstev EU za okrevanje in odpornost, da bi spodbudile svoja gospodarstva in okrevale po posledicah zaradi covida-19. Sprejetje izvedbenih sklepov Sveta o odobritvi načrtov državam članicam omogoča podpis sporazumov o nepovratnih sredstvih in posojilih, ki bodo omogočili do 13-odstotno predhodno financiranje.

Komisija je junija Svetu posredovala pozitivno oceno za dvanajst načrtov držav članic in predloge sklepov Sveta, ki naj bi jih ta odobril. Vseh dvanajst držav članic je zaprosilo za predhodno financiranje iz dodeljenih sredstev. Potem ko je Svet danes sprejel navedene sklepe, lahko države članice s Komisijo sklenejo sporazume o nepovratnih sredstvih in posojilih ter začnejo prejemati sredstva za izvajanje nacionalnih načrtov.

S sklepi o skoraj polovici nacionalnih načrtov smo v Svetu ECOFIN dosegli velik korak naprej pri okrevanju evropskega gospodarstva. Državam članicam omogočajo podpis prvih sporazumov o financiranju in izplačila predhodnega financiranja. Države članice lahko s podporo EU začnejo izvajati reforme in naložbe, potrebne za okrevanje, krepitev in preoblikovanje naših gospodarstev. Sprejeti sklepi Sveta bodo državam članicam omogočili, da uporabijo sredstva ne le za okrevanje po krizi zaradi covida-19, temveč tudi za ustvarjanje odporne, okolju prijaznejše in bolj digitalne, inovativne in konkurenčne Evrope za naslednje generacije EU. Andrej Šircelj, slovenski minister za finance

Namen finančne pomoči EU iz mehanizma za okrevanje in odpornost v višini 672,5 milijarde EUR je podpreti reforme in naložbene projekte držav članic ter na ta način spodbuditi okrevanje evropskega gospodarstva. Ukrepi, odobreni v nacionalnih načrtih, so usmerjeni v šest področij politike („stebrov“), določenih v uredbi o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost. Med njimi so zeleni prehod in digitalna preobrazba, pametna, trajnostna in vključujoča rast ter socialna in teritorialna kohezija.

Ukrepi posameznih držav članic za okrevanje in okrepitev odpornosti EU vključujejo na primer razogljičenje industrije, prenovo stavb, digitalizacijo javne uprave in preusposabljanje delovne sile. V načrtih so obravnavana tudi priporočila za posamezne države, opredeljena med razpravami v okviru evropskega semestra za leti 2019 in 2020.

Ozadje in naslednji koraki

Mehanizem za okrevanje in odpornost je osrednji del svežnja za okrevanje gospodarstva EU po pandemiji covida-19 – Next Generation EU –, s katerim bomo hkrati obravnavali tudi glavne izzive našega časa, kot sta podnebni prehod in digitalna preobrazba. Da bi prejele podporo iz mehanizma, morajo države članice svoje načrte za okrevanje in odpornost predložiti Komisiji, ki jih nato oceni glede na priporočila za posamezne države in šest stebrov mehanizma.

Komisija ima po predložitvi posameznega načrta – razen če se z zadevno državo članico dogovori o odlogu – na voljo dva meseca, da ga oceni in predlaga izvedbeni sklep Sveta o njegovi odobritvi. Svet nato predlog praviloma preuči v štirih tednih. Potem ko Svet predlagani sklep sprejme, lahko država članica s Komisijo podpiše dvostranske sporazume o financiranju in v dveh mesecih prejme dogovorjeno predhodno financiranje.

Nadaljnja izplačila iz mehanizma bodo temeljila na pozitivni oceni izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, pri čemer se bo upoštevalo doseganje mejnikov in ciljev iz posameznega načrta.

• Načrt okrevanja za Evropo (ozadje)
• Mehanizem za okrevanje in odpornost (Evropska komisija)
• Zelena luč vseh držav članic za izplačilo sredstev EU za okrevanje (sporočilo za javnost, 31. maj 2021)