"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Sveženj „Pripravljeni na 55“: Svet dosegel dogovor o splošnih pristopih glede zmanjšanja emisij in njegovih socialnih učinkov
Svet je danes sprejel pogajalska stališča (splošne pristope) o pomembnih zakonodajnih predlogih iz svežnja „Pripravljeni na 55“. Sveženj, ki ga je Evropska komisija predložila 14. julija 2021, bo Evropski uniji omogočil, da do leta 2030 zmanjša svoje neto izpuste toplogrednih plinov za vsaj 55 % v primerjavi z ravnimi iz leta 1990 ter do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost.
Dogovor o svežnju „Pripravljeni na 55“, ki so ga države članice dosegle pod vodstvom francoskega predsedstva, je ključen korak pri izpolnjevanju naših podnebnih ciljev v glavnih gospodarskih sektorjih. K ekološkemu in energetskemu prehodu bodo morali pravično in vključujoče prispevati vsi sektorji in vse države članice. Svet je zdaj pripravljen na pogajanja z Evropskim parlamentom o sklenitvi tega svežnja, s čimer bo Evropska unija v boju proti podnebnim spremembah prevzela vodilno vlogo, kot je doslej še ni imela.
Agnès Pannier-Runacher, francoska ministrica za energetski prehod
Države članice so danes sprejele skupno stališče o sistemu EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), porazdelitvi prizadevanj med državami članicami v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami, emisijah in odvzemih zaradi rabe zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF), socialnem podnebnem skladu in novih standardih emisijskih vrednosti CO2 za avtomobile in kombinirana vozila.
Na podlagi teh dogovorov se lahko začnejo pogajanja z Evropskim parlamentom.
Sistem EU za trgovanje z emisijami
Sistem EU za trgovanje z emisijami je trg ogljika, ki temelji na sistemu „trgovanja s pokrovom“, tj. določanja zgornje meje količine pravic do emisij za energetsko intenzivne panoge in sektor proizvodnje električne energije ter trgovanja z njimi.
Svet se je dogovoril, da bo ohranil splošni cilj 61-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2030 v sektorjih, vključenih v sistem EU za trgovanje z emisijami, ki ga je predlagala Komisija.
Dogovoril se je tudi o enkratnem zmanjšanju skupne zgornje meje emisij za 117 milijonov pravic (določitev nove izhodiščne zgornje meje) in o okrepitvi letnega zmanjšanja zgornje meje za 4,2 % na leto (linearni faktor zmanjšanja).
Svet je potrdil predlog o okrepitvi rezerve za stabilnost trga s podaljšanjem uporabe povečane letne stopnje vključitve pravic (24 %) tudi po letu 2023 in določitvijo zgornje meje 400 milijonov pravic, nad katero pravice, vključene v rezervo, ne bi bile več veljavne.
Svet se je dogovoril, da bo poskrbel za bolj odziven mehanizem za sprostitev kvot iz rezerve za stabilnost, ki se bo samodejno sprožil v primeru čezmernega nihanja cen.
Kar zadeva sektorje, za katere se uporablja mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, je Svet potrdil predlog, da se brezplačne dodelitve pravic zanje ukinejo postopno v desetletnem obdobju med letoma 2026 in 2035. Svet se je dogovoril, da se bodo te pravice na začetku zmanjševale počasneje, proti koncu desetletnega obdobja pa po pospešeni stopnji. Podporo za razogličenje teh sektorjev bo mogoče zagotoviti iz sklada za inovacije. Svet je Komisiji tudi naročil, naj spremlja učinek mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, tudi na selitev virov ogljika pri izvozu, ter oceni, ali so potrebni dodatni ukrepi.
Kar zadeva sklad za modernizacijo, je Svet ohranil njegovo povečanje s prodajo dodatnih 2,5 % zgornje meje na dražbi, povečanje deleža prednostnih naložb na 80 % in dodajanje novih upravičenih sektorjev, kot je predlagala Komisija. Svet je tudi odločil, da se seznam držav članic, ki lahko koristijo sklad za modernizacijo, razširi. Do sklada načeloma ne bodo upravičeni projekti na področju zemeljskega plina. Svet je uvedel prehodni ukrep, ki upravičenkam sklada omogoča, da pod določenimi pogoji še naprej financirajo projekte na področju zemeljskega plina.
Svet je poleg tega zaostril nekatere določbe za inovacijski sklad, zlasti glede zmogljivosti, tako da bi sodelovanje v projektih postalo učinkovitejše in bolj geografsko uravnoteženo, ob hkratni ohranitvi odličnosti pri dodeljevanju projektov. Dogovoril se je, da bo v okviru inovacijskega sklada posebna pozornost namenjena razogljičenju pomorskega sektorja.
Svet je izboljšal upravljanje in preglednost obeh skladov.
Pod določenimi pogoji je mogoča brezplačna dodelitev dodatnih pravic sektorju daljinskega ogrevanja v nekaterih državah članicah, s čimer naj bi spodbudili razogljičenje tega sektorja.
Svet se je dogovoril, da se emisije iz pomorskega prometa vključijo v področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami. V splošnem pristopu je sprejet predlog Komisije o postopni uvedbi obveznosti za ladjarske družbe, da predajo pravice. To bo najbolj prizadelo države, ki so močno odvisne od pomorskega prometa, zato se je Svet dogovoril, da se tem državam članicam prerazporedi 3,5 % zgornje meje pravic, prodanih na dražbi. V splošnem pristopu so poleg tega upoštevane geografske posebnosti, predlagani prehodni ukrepi za majhne otoke, plovbo v zimskih razmerah in potovanja v zvezi z obveznostmi javne službe ter okrepljeni ukrepi za odpravljanje možnosti za selitev virov ogljika v pomorskem sektorju.
V skladu s splošnim pristopom bodo v uredbo o spremljanju, poročanju in preverjanju na področju ladijskega prometa po letu 2024 vključene tudi emisije, ki niso emisije CO2, uvedena pa bo tudi klavzula o pregledu za njihovo poznejšo vključitev v sistem EU za trgovanje z emisijami.
Svet se je dogovoril o vzpostavitvi novega, ločenega sistema za trgovanje z emisijami za sektorja stavb in cestnega prometa. Novi sistem se bo uporabljal za distributerje, ki dobavljajo goriva za porabo v sektorjih stavb in cestnega prometa. Vendar pa se bo prodaja pravic na dražbi in njihova predaja začela eno leto pozneje, kot je bilo predvideno v predlogu Komisije (prodaja pravic na dražbi od leta 2027 in njihova predaja od leta 2028). Krivulja zmanjševanja emisij in linearni faktor zmanjšanja, določen na 5,15 od leta 2024 in 5,43 od leta 2028, bi ostala v skladu s predlogom Komisije. Svet je ohranil predlog o 30-odstotnem povečanju količine pravic za prodajo na dražbi v prvem letu po uvedbi sistema, tako da bo izvajanje nemoteno.
Uvedel je možnost vključitve vseh fosilnih goriv. Poenostavil je zahteve spremljanja, poročanja in preverjanja za male dobavitelje goriva.
Svet je dodal možnost, da vse države članice dobavitelje do decembra 2030 začasno izvzamejo iz predaje pravic, če so zavezanci za davek na ogljikov dioksid na nacionalni ravni, ki je višji od cene pravic na dražbi v okviru ETS v stavbnem in prometnem sektorju.
Dogovoril se je o postopni odpravi brezplačnih pravic do emisij za letalski sektor do leta 2027 in uskladitvi predloga z globalno shemo za poravnavo in zmanjševanje emisij ogljika za mednarodni letalski promet (CORSIA). Sistem EU za trgovanje z emisijami se bo uporabljal za lete znotraj Evrope (vključno z Združenim kraljestvom in Švico), medtem ko se bo shema CORSIA uporabljala za letalske prevoznike EU pri letih zunaj Evrope v tretje države, ki sodelujejo v shemi CORSIA, in iz njih. Svet se je dogovoril o rezervaciji 20 milijonov brezplačno dodeljenih pravic, ki bodo postopoma odpravljene, za povrnitev dodatnih stroškov, povezanih z uporabo trajnostnih letalskih goriv. Poleg tega so v dogovoru Sveta upoštevane geografske posebnosti ter s tem v zvezi predlagana omejena prehodna odstopanja.
Socialni sklad za podnebje
Svet se je dogovoril o ustanovitvi socialnega podnebnega sklada za podporo ranljivim gospodinjstvom, mikropodjetjem in uporabnikom prevoza, ki jih bo vzpostavitev sistema za trgovanje z emisijami za sektorja stavb in cestnega prometa še posebej prizadela.
Vsaka država članica naj bi Komisiji predložila „socialni načrt za podnebje“, ki bi vključeval sklop ukrepov in naložb za obravnavanje vpliva oblikovanja cen ogljika na ranljive državljane in državljanke. Iz sklada bo zagotovljena finančna podpora državam članicam za financiranje ukrepov in naložb, določenih v njihovih načrtih, s katerimi naj bi izboljšali energetsko učinkovitost stavb, obnavljanje stavb, razogličenje ogrevanja in hlajenja stavb ter sprejemanje brezogljične in nizkoogljične mobilnosti in prometa, vključno z ukrepi, s katerimi je začasno in omejeno zagotovljena neposredna dohodkovna podpora.
Svet se je dogovoril, da naj bi bil sklad del proračuna EU in se bo financiral iz zunanjih namenskih prejemkov do največ 59 milijard EUR Ta proračunska struktura bi skladu omogočila, da izkoristi vrsto jamstev, povezanih z evropskim proračunom, brez poseganja v večletni finančni okvir EU.
Sklad bi bil ustanovljen v obdobju 2027–2032, kar bi sovpadalo z začetkom veljavnosti sistema za trgovanje z emisijami za stavbni sektor in sektor cestnega prometa, z retroaktivno upravičenostjo odhodkov od 1. januarja 2026.
Svet je odločil, da se za možnost, da države članice zagotovijo začasno neposredno dohodkovno podporo, uporabi zgornja meja 35 % ocenjenih skupnih stroškov socialnih načrtov za podnebje.
Dogovoril se je, da bo sklad na voljo vsem državam članicam, in ohranil način dodeljevanja, ki ga je predlagala Komisija. Dogovoril se je, da ne bo ohranil nacionalnega prispevka (sofinanciranja) iz predloga Komisije. Glede načina upravljanja Sklada se je Svet odločil za neposredno upravljanje smotrnosti v kombinaciji z elementi deljenega upravljanja. Državam članicam je ponudil možnost, da dobijo tehnično pomoč pri izvajanju ukrepov iz načrta.
Uredba o porazdelitvi prizadevanj
Svet se je dogovoril o cilju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov na ravni EU za 40 % v primerjavi z letom 2005 za sektorje, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami, in sicer za domači pomorski promet, kmetijstvo, odpadke in male industrije. Sektorja stavb in cestnega prometa bosta vključena v novi namenski sistem trgovanja z emisijami in v uredbo o porazdelitvi prizadevanj. Ta sektorja skupaj trenutno ustvarita približno 60 % emisij toplogrednih plinov v EU.
Svet se je dogovoril, da bo ohranil povečane nacionalne cilje, določene za vsako državo članico, kot je predlagala Komisija. Dodatno je navedel dejstvo, da bodo morala za izpolnitev teh ciljev uredbe prizadevanja vseh držav članic sčasoma konvergirati, ob upoštevanju specifičnih nacionalnih okoliščin. Dogovoril se je tudi, da se bodo linearne krivulje emisij za vsako državo članico leta 2025 prilagodile le, če bi to povzročilo višje letne zgornje meje za zadevno državo članico, da bi bila tako zagotovljena predvidljivost in upoštevan učinek, ki bi ga imeli na emisije nepredvideni dogodki, kot je pandemija COVID-19.
Z njim je zlasti povečana količina letnih pravic do emisij, ki se lahko prenesejo med državami članicami, na 10 % za obdobje 2021–2025 in na 20 % za obdobje 2026–2030. V besedilu je tudi poskrbljeno, da bodo te izmenjave preglednejše, še posebno zaradi okrepljenih obveznosti poročanja. Z njim postaja lažja uporaba prilagodljivosti sistema trgovanja z emisijami, ki devetim državam članicam omogoča uporabo omejene količine pravic iz sistema trgovanja z emisijami za izravnavo emisij v sektorjih, vključenih v porazdelitev prizadevanj, v obdobju 2021–2030. Poleg tega olajšuje ureditev glede uporabe dodatne rezerve iz predloga Komisije. Ohranjen je tudi predlog za razdelitev prilagodljivosti, povezane z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom (LULUCF), na dve obdobji.
Raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo
Sektor rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) vključuje rabo tal, dreves, rastlin, biomase in lesa. Emisije in absorpcije, ki jih ustvari sektor LULUCF, se upoštevajo v skupnem cilju EU do leta 2030.
Svet je potrdil splošni cilj 310 milijonov ton ekvivalenta CO2 neto odvzemov v sektorju LULUCF za leto 2030 na ravni EU. To je približno 15 % več odvzemov kot v sedanjem času. Sedanja pravila, v skladu s katerimi emisije ne presegajo odvzemov (obveznost nepresežka), se bodo še naprej uporabljala do leta 2025. Za obdobje 2026–2030 bo vsaka država članica imela zavezujoč nacionalni cilj za leto 2030. Poleg tega je Svet določil zavezo vsake države članice, da doseže vsoto neto emisij toplogrednih plinov in odvzemov za celotno obdobje 2026–2030 (v nadaljnjem besedilu: proračun za obdobje 2026–2030). Proračun bo utemeljen na krivulji okvirnih letnih ciljev. Svet se je odločil, da bo ohranil razdelitev ciljev med državami članicami, ki jo je predlagala Komisija.
Svet se je dogovoril, da bo povečal prožnosti v podporo državam članicam, ki imajo zaradi dejavnikov v sektorju LULUCF, na katere ne morejo vplivati, težave pri doseganju svojih ciljev, pod pogojem, da Unija kot celota izpolni svoj cilj za leto 2030.
Uvedel je predvsem dodatno prožnost v zvezi z učinki podnebnih sprememb in organskimi tlemi, utemeljeno na objektivnih in izmerljivih merilih in kazalnikih. Zadevne države članice bodo morale za dostop do te prožnosti Komisiji predložiti dokaze, pridobljene po natančno opredeljeni metodologiji. Svet je odločil tudi, da se v obdobju 2026–2030 ohrani možnost izključitve emisij, ki so posledica naravnih motenj, iz obračunov za LULUCF, pod pogojem, da se v okviru prožnosti ne uporabljajo odškodnine za naravne motnje.
Svet je potrdil odpravo možnosti shranjevanja dobropisov LULUCF med dvema obdobjema skladnosti (2021–2025 in 2026–2030).
Svet se je dogovoril, da bo Komisija v šestih mesecih po prvem pregledu globalnega stanja v okviru Pariškega sporazuma (ki naj bi bil izveden leta 2023) predložila poročilo o vključitvi emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva, ki niso emisije CO2, v področje uporabe uredbe ter o določitvi ciljev za obdobje po letu 2030 za sektor rabe zemljišč.
Standardi emisijskih vrednosti CO2 za vozila in kombinirana vozila
Svet se je dogovoril, da se do leta 2030 cilji za avtomobile povišajo na 55 %, za kombinirana vozila pa na 50 %. Dogovoril se je tudi o uvedbi cilja zmanjšanja emisij CO2 za 100 % do leta 2035 za nove avtomobile in kombinirana vozila.
S povezano revizijo uredbe o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva bo voznikom omogočeno polnjenje vozil v vseh državah članicah.
Komisija bo leta 2026 ocenila napredek pri doseganju cilja 100-odstotnega znižanja emisij in potrebo po pregledu teh ciljev, pri tem pa bo upoštevala tehnološki razvoj, tudi glede priključnih hibridnih tehnologij, ter pomen izvedljivega in socialno pravičnega prehoda na ničelne emisije.
Svet se je dogovoril o odpravi regulativnega mehanizma spodbud za brezemisijska in nizkoemisijska vozila (ZLEV) z letom 2030.
Naslednji koraki
Glede na to, da je Svet dosegel dogovor o svojih stališčih glede predlogov, se zdaj lahko začnejo pogajanja z Evropskim parlamentom za dogovor o končnih pravnih besedilih.
Dogovor o svežnju „Pripravljeni na 55“, ki so ga države članice dosegle pod vodstvom francoskega predsedstva, je ključen korak pri izpolnjevanju naših podnebnih ciljev v glavnih gospodarskih sektorjih. K ekološkemu in energetskemu prehodu bodo morali pravično in vključujoče prispevati vsi sektorji in vse države članice. Svet je zdaj pripravljen na pogajanja z Evropskim parlamentom o sklenitvi tega svežnja, s čimer bo Evropska unija v boju proti podnebnim spremembah prevzela vodilno vlogo, kot je doslej še ni imela.