Svet za kmetijstvo in ribištvo, 20. november 2023

Glavni rezultati

Kmetijstvo

Sklepi o dolgoročni viziji za podeželska območja EU

Svet je danes odobril sklepe o dolgoročni viziji za podeželska območja EU.

Ministri in ministrice EU za kmetijstvo so sklepe soglasno potrdili. Ti sklepi Komisiji in državam članicam zagotavljajo politične smernice o njihovih prihodnjih ukrepih v podporo tem območjem, ki pokrivajo več kot 80 % ozemlja EU.

V besedilu se priznava ključna vloga, ki jo imajo podeželska območja pri prispevanju h gospodarski moči EU, zelenemu in digitalnemu prehodu, podnebnim ukrepom ter ohranjanju kulturne dediščine lokalnih skupnosti.

V sklepih je posebna pozornost namenjena potrebi po krepitvi socialne in gospodarske strukture podeželskih območij z uporabo ustreznih instrumentov v vseh politikah. Svet je izpostavil tudi več pomembnih vprašanj, kot so spodbujanje sodelovanja državljanov in državljank ter ustreznih lokalnih akterjev, izboljšanje povezljivosti in razvoj digitalnih kompetenc na podeželskih območjih ter podpiranje naložb.

V zvezi s tem bi bilo treba vključiti vse ustrezne politike in instrumente EU ter z ustreznimi sredstvi prispevati k podpori podeželskih območij. V tem smislu bi bilo treba okrepiti skladnost in sinergije politik in instrumentov.

V besedilu je poudarjena tudi vloga mladih in žensk. Poleg tega so ministri in ministrice priznali, da je treba poenostaviti postopke, da bi čim bolj zmanjšali upravne stroške, s čimer bi spodbudili podeželske akterje k oblikovanju in izvajanju novih projektov za razvoj podeželskih območij.

Svet v sklepih spodbuja države članice, naj še naprej razvijajo strategije v korist podeželskih območij in skupnosti.

Sklepi temeljijo na sporočilu, ki ga je Komisija objavila junija 2021 z naslovom „Dolgoročna vizija za podeželska območja EU“ ter katerega cilj je do leta 2040 ustvariti močnejše, povezane, odporne in uspešne podeželske skupnosti. V sporočilu so predstavljeni izzivi, s katerimi se soočajo podeželska območja, in izpostavljene nekatere priložnosti, ki so jim na voljo.

Ministri in ministrice EU za kmetijstvo so sklepe odobrili po dolgem procesu posvetovanj z vsemi deležniki, v katerem so imeli priložnost predstaviti svoje prednostne naloge in pomisleke glede prihodnjega razvoja podeželskih območij EU.

Proces se je začel leta 2021 s prvo politično razpravo o viziji za podeželje, ki jo je organiziralo slovensko predsedstvo. Švedsko predsedstvo je nato aprila 2023 organiziralo konferenco o paktu za podeželje, na seji Sveta za kmetijstvo in ribištvo septembra 2023 pa je potekala ministrska razprava. Nazadnje je špansko predsedstvo konec istega meseca v Sigüenzi organiziralo forum na visoki ravni o politiki podeželja, na katerem so razpravljali o oblikovanju prihodnosti podeželskih območij.

• Sklepi Sveta o dolgoročni viziji za podeželska območja EU

  Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:

  EN
• Dolgoročna vizija za podeželska območja EU (spletna stran Komisije)
• Dolgoročna vizija za podeželska območja EU – do močnejših, povezanih, odpornih in uspešnih podeželskih območij do leta 2040 (sporočilo Komisije)

Ribištvo

Ribolovne možnosti v Atlantiku in Severnem morju ter Sredozemskem in Črnem morju

Ministri in ministrice za ribištvo so imeli prvo izmenjavo mnenj o dveh predlogih Komisije o ribolovnih možnostih, in sicer predlogu o ribolovnih možnostih v Atlantiku in Severnem morju za leto 2024, v primeru nekaterih staležev pa tudi za leti 2025 in 2026, ter predlogu o ribolovnih možnostih v Sredozemskem in Črnem morju za leto 2024.

Staleže iz obeh predlogov upravlja EU sama, skupaj s sosednjimi državami, ki niso članice EU, ali s sporazumi, sklenjenimi v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva.

Ministri in ministrice so s svojo razpravo pomagali oblikovati podlago za decembrsko zasedanje Sveta za kmetijstvo in ribištvo, na katerem naj bi dosegli politični dogovor o obeh predlogih.

Cilj decembrskega dogovora je določiti omejitve ulova in napora za naslednje leto za večino komercialnih staležev rib skupaj z nacionalnimi kvotami za posamezno vrsto.

Komisija prvič predlaga, da se za devet staležev določijo omejitve ulova za dve do tri leta, znane kot „večletni celotni dovoljeni ulov (TAC)“, namesto da bi jih vsako leto ponovno ocenjevali. To temelji na večletnem mnenju Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES). Cilj večletnega pristopa je pomagati zagotoviti varnost in stabilnost za sektor ter izboljšati učinkovitost postopka odločanja.

Ministri in ministrice so na današnji seji pozdravili priložnost za začetek razprav o ribolovnih možnostih na novembrski seji Sveta.

Ministri in ministrice so med razpravo poudarili, da je treba najti ravnotežje med tremi stebri skupne ribiške politike, in sicer socialno, gospodarsko in okoljsko trajnostjo ribiškega sektorja.

Med drugim je bila na seji obravnavana potreba po zagotovitvi enakih konkurenčnih pogojev glede na ribiške flote iz tretjih držav ter potreba po doseganju pozitivnih in zadovoljivih rezultatov v posvetovanjih EU s tretjimi državami, zlasti Združenim kraljestvom in Norveško.

• Ribolovne možnosti v Atlantiku in Severnem morju (predlog Komisije)
• Ribolovne možnosti v Sredozemskem in Črnem morju (predlog Komisije)
• Upravljanje staležev rib v EU (ozadje)

Razno

Ministri in ministrice so tekom dneva prejeli informacije o več različnih temah.

Predsedstvo je Svetu predložilo informacije o stanju tekočega dela v zvezi s predlogom o novih genomskih tehnikah. Ministri in ministrice so se seznanili zlasti s tehničnim delom, ki ga je doslej opravila Delovna skupina za genske vire in inovacije v kmetijstvu (inovacije v kmetijstvu). Izpostavljen je bil precejšen napredek, ki je bil doslej dosežen pri obravnavi predloga na tehnični ravni, ministri in ministrice pa so bili obveščeni, da se bo delo nadaljevalo, da bi dosegli dogovor o stališču Sveta. Hrvaška delegacija je Svetu prav tako predložila informacije o tej temi.

Komisija je Svetu predložila tudi najnovejše informacije o izvajanju strategije EU za gozdove do leta 2030.

Avstrijska delegacija je nato predložila informacije o „Skupini za gozdove“, nemška delegacija pa je ministre in ministrice obvestila o podpornih ukrepih za partnerske države v zvezi s krčenjem gozdov.

Nazadnje je italijanska delegacija Svetu predložila informacije o vlogi kmetov pri trajnostnosti podeželskih območij, francoska delegacija pa je ministre in ministrice seznanila z delno uporabo t. i. standarda GAEC 8 (dobri kmetijski in okoljski pogoji) za kampanjo leta 2024.

• Nove genomske tehnike (informacije predsedstva o stanju)

  Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:

  EN
• Nove genomske tehnike (informacije hrvaške delegacije)

  Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:

  EN
• Izvajanje strategije EU za gozdove do leta 2030 (informacije Komisije)

  Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:

  EN
• Strategija EU za gozdove do leta 2030 (sporočilo Komisije)
• Neformalno srečanje ministrov in ministric za gozdarstvo, vključenih v „Skupino za gozdove“ (informacije avstrijske delegacije)

  Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:

  EN
• Izvajanje uredbe o krčenju gozdov (informacije nemške delegacije)

  Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:

  EN
• Nova vloga kmetov za ključna in trajnostna podeželska območja (informacije italijanske delegacije)

  Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:

  EN
• Delna uporaba standarda GAEC 8 za leto 2024 (informacije francoske delegacije)

Točke pod „A“

Svet je brez razprave sprejel tudi točke s seznama zakonodajnih in nezakonodajnih točk pod „A“.

Svet je Komisijo zlasti pooblastil za podpis izjave voditeljev in voditeljic COP28 o trajnostnem kmetijstvu, odpornih prehranskih sistemih in podnebnih ukrepih v imenu EU na svetovnem vrhu o podnebnih ukrepih v okviru COP 28.

V izjavi so voditelji in voditeljice držav in vlad pozvani, naj ukrepajo na več področjih, povezanih s prilagajanjem podnebnim spremembam in njihovo blažitvijo. Poleg tega se v njej ponovno potrjuje, da so voditelji in voditeljice trdno zavezani agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariškemu sporazumu. Ta politična izjava poziva k vključitvi kmetijstva in prehranskih sistemov v naše podnebne ukrepe ter zagotavljanju prehranske varnosti.

Svet je poleg tega odobril skupno besedilo glede splošnega proračuna EU za leto 2024. V proračunu za leto 2024 je predvidenih 40 517,3 milijona EUR v obveznostih in 40 505,5 milijona EUR v plačilih za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) ter 13 155,8 milijona EUR v obveznostih in 11 991,9 milijona EUR v plačilih za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP).

Svet je formalno sprejel tudi uredbo o ribolovnih možnostih v Baltskem morju za leto 2024.

• Izjava voditeljev in voditeljic COP28 o trajnostnem kmetijstvu, odpornih prehranskih sistemih in podnebnih ukrepih
• Uredba Sveta o ribolovnih možnostih v Baltskem morju za leto 2024