Ribištvo

EU določa omejitve glede števila rib, ki jih je mogoče uloviti, da bi zaščitila ribolovne vire. To je ključnega pomena za uspešen sektor ribištva EU. Omejitve ulova se vsako leto določijo za več kot 200 komercialnih vrst, in sicer v skladu z neodvisnim znanstvenim mnenjem.

Poleg tega EU sprejema večletne načrte za določena morska območja, da bi zagotovila dolgoročno ohranjanje. Ukrepi za boj proti nezakonitemu ribolovu prav tako prispevajo k omejevanju škode za morske ekosisteme.

Določitev ribolovnih kvot med države EU

Svet ima pomembno vlogo pri določitvi omejitev ulova („celotni dovoljeni ulov“ ali „TAC“) in nacionalnih kvot za staleže rib EU, saj ima na tem področju izključno odgovornost za sprejemanje zakonodaje.

1. Posvetovanje in predlog: Komisija predstavi predlog za omejitve ulova na podlagi znanstvenega mnenja.
2. Pogajanja: predstavniki in predstavnice držav EU analizirajo predlog in o njem razpravljajo v Delovni skupini Sveta za ribiško politiko.
3. Dogovor: ministri in ministrice držav EU se v okviru Sveta za kmetijstvo in ribištvo dogovorijo o omejitvah ulova in kvotah.
4. Sprejetje: Svet formalno sprejme dogovor, ki postane del zakonodaje.

• Kako se določajo omejitve ulova in ribolovne kvote

Manjši prelov v primerjavi z obdobjem pred 20 leti

Zahvaljujoč ribiški politiki in njenim ukrepom za bolj trajnosten ribolov se ribji staleži obnavljajo. Leta 2003 je bilo sedem od desetih staležev prelovljenih, leta 2022 pa je prelov prizadel le tri od desetih staležev. To pomeni zmanjšanje prelova za 40 odstotnih točk v približno 20 letih.

Čeprav ti podatki kažejo pozitiven učinek pravil EU na zdravje staležev rib, je prelov še vedno izziv. Stanje staležev rib, zlasti v Sredozemskem, Črnem in Baltskem morju, ostaja kritično in zahteva nadaljnje ukrepanje.