"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Svet za kmetijstvo in ribištvo, 10. in 11. december 2023
Glavni rezultati
Ribištvo
Ribolovne možnosti za leto 2024
Ministri in ministrice za ribištvo so se dogovorili o ribolovnih možnostih za leto 2024 v Atlantiku, Severnem morju ter Sredozemskem in Črnem morju.
Za Atlantik in Severno morje se dogovor v primeru osmih staležev nanaša tudi na omejitve ulova za leto 2025, v dveh primerih pa tudi za leto 2026. Te so znane kot „večletni celotni dovoljeni ulovi (TAC)“.
V skladu s Sporazumom o trgovini in sodelovanju se EU in Združeno kraljestvo vsako leto dogovarjata o deljenih staležih. Ti pogovori so bili uspešno zaključeni pred decembrsko sejo Sveta, izid dogovora pa je bil sprejet po pisnem postopku.
S političnim dogovorom, doseženim na seji Sveta za kmetijstvo in ribištvo, so količine za Združeno kraljestvo postale del glavnega dogovora.
Po dveh dneh in dolgi noči intenzivnih pogajanj smo dosegli politični dogovor, ki bo pripomogel k ohranjanju staležev rib na trajnostni ravni, hkrati pa zaščitil preživetje evropskih ribiških flot.
Luis Planas Puchades, španski minister za kmetijstvo, ribištvo in prehrano
Svet se je seznanil z opaznim napredkom pri predlagani uredbi o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami, ter živilih in krmi iz njih, ki ga je doseglo špansko predsedstvo.
Namen predlagane uredbe je agroživilskemu sektorju EU omogočiti, da prispeva k inovacijskim in trajnostnim ciljem evropskega zelenega dogovora ter k strategiji „od vil do vilic“ in strategiji za biotsko raznovrstnost, hkrati pa povečati konkurenčnost sektorja. Poleg tega predlagana pravila zagotavljajo visoko raven varovanja zdravja ljudi, živali in okolja.
Ker se bliža konec prvega leta izvajanja nove skupne kmetijske politike (SKP), so se ministri in ministrice seznanili s strateškimi načrti SKP.
Strateški načrti SKP so glavno orodje za doseganje ciljev SKP med letoma 2023 in 2027. Te so pripravile države članice, odobrila pa jih je Komisija.
Načrti podpirajo kmetijstvo in podeželska območja s skupno 307 milijardami EUR javnih odhodkov iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (vključno z nacionalnim sofinanciranjem).
Poleg tega strateški načrti prispevajo k okoljskim in podnebnim zavezam EU ter imajo pomembno vlogo pri doseganju ciljev strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost.
Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o strateških načrtih in razpravljali o izzivih pri njihovem izvajanju. Zlasti so poudarili potrebo po stabilnosti in predvidljivosti za kmete in kmetice ter poudarili pomen poenostavitve in olajšanja postopka za spreminjanje strateških načrtov.
Na podlagi informacij Komisije in držav članic je Svet organiziral politično razpravo, osredotočeno na glavne dejavnike, ki vplivajo na donosnost kmetijstva v EU ter na prihodke evropskih kmetov in kmetic.
Ministri in ministrice so v razpravah upoštevali trenutne geopolitične dogodke, vključno s trajajočo vojno agresijo Rusije v Ukrajini, in razmere na Bližnjem vzhodu.
Svet je zato zagotovil politične smernice o tem, kako v okviru SKP pravočasno in učinkovito obravnavati izzive, s katerimi se trenutno sooča kmetijski sektor EU.
Predsedstvo je predstavilo poročilo o napredku, v katerem se je osredotočilo na delo, opravljeno v Svetu v zvezi z navedenim predlogom.
Predlog, ki ga je Komisija sprejela 22. junija 2022, je del svežnja ukrepov za zmanjšanje okoljskega odtisa prehranskih sistemov EU.
Glavni predlagani ukrepi vključujejo: pravno zavezujoče cilje na ravni EU, v skladi s katerimi naj bi se do leta 2030 za 50 % zmanjšali uporaba kemičnih pesticidov in z njimi povezano tveganje ter uporaba nevarnejših pesticidov, pa tudi nove, okolju prijazne ukrepe za zatiranje škodljivih organizmov in prepoved uporabe pesticidov na občutljivih območjih.
Med španskim predsedovanjem je tehnično delo v zvezi s predlogom potekalo na ravni delovne skupine.
Predsedstvo je Svetu predložilo pregled tega dela, pri čemer se je osredotočilo na napredek, dosežen pri več vidikih, vključno z „občutljivimi področji“, obveznimi cilji zmanjšanja na ravni EU in nacionalnimi ukrepi ter nacionalnimi akcijskimi načrti.
Rastlinski razmnoževalni material in gozdni reprodukcijski material
Predsedstvo je Svetu predložilo poročili o napredku pri delu v zvezi s predlogoma o rastlinskem razmnoževalnem materialu in gozdnem reprodukcijskem materialu, ki ju je Komisija predstavila 5. julija 2023.
Določeni obstoječi zakonodajni akti s področja rastlinskega razmnoževalnega materiala (PRM) in gozdnega reprodukcijskega materiala (FRM) so bili sprejeti še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Namen predlogov Komisije je te akte posodobiti, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za gospodarske subjekte po vsej EU ter podprli inovacije, tehnološki razvoj in konkurenčnost, hkrati pa pripomogli k reševanju izzivov, povezanih s trajnostnostjo, biotsko raznovrstnostjo in podnebjem. Predloga sta v skladu s strategijo „od vil do vilic“ in strategijo za biotsko raznovrstnost.
Svet je pozdravil delo, ki je bilo na tehnični ravni opravljeno med španskim predsedovanjem.
Ministri in ministrice so se strinjali s ciljem, da se evropskim kmetom in kmeticam zagotovijo bolj raznolike in močne rastlinske in gozdne vrste, ki so odporne proti škodljivim organizmom in ekstremnim vremenskim pojavom.
Poleg tega je Svet priznal, da lahko predloga pozitivno prispevata k prehodu na trajnostne prehranske sisteme in ustvarjanju odpornejših gozdov.
Ministri in ministrice so poudarili tudi, da se je treba izogniti ustvarjanju nerazumnih upravnih in finančnih bremen, ter pozvali, naj se v novih določbah ustrezno upoštevajo nacionalne posebnosti.
Po dveh dneh in dolgi noči intenzivnih pogajanj smo dosegli politični dogovor, ki bo pripomogel k ohranjanju staležev rib na trajnostni ravni, hkrati pa zaščitil preživetje evropskih ribiških flot.
