Pravila o sredstvih SKP za obdobje 2023–2027
Cilj reformirane skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 je, da kmetovanje v EU postane pravičnejše, okolju prijaznejše in bolj usmerjeno v rezultate.
Prilagajanje novim izzivom
Na splošno je cilj skupne kmetijske politike EU:
- zagotavljanje cenovno dostopne, varne in visokokakovostne hrane
- zagotavljanje stabilnega dohodka za kmete
- stabilizacija trgov
- podpora za podeželska območja
Kmetijska politika se izvaja že od šestdesetih let prejšnjega stoletja, vendar se redno pregleduje in prilagaja novim izzivom, s katerimi se sooča kmetijski sektor v EU.
O skupni kmetijski politiki
Ključni cilji SKP za obdobje 2023–2027
Z zadnjo reformo v obdobju 2023–2027namerava EU:
• državam članicam zagotoviti večjo prožnost pri načrtovanju
• omogočiti pravičnejšo porazdelitev sredstev za učinkovitejšo podporo manjšim kmetijam ter mlajšim kmetom in kmeticam
• prispevati k okoljskim in podnebnim ciljem EU
• povečati konkurenčnost sektorja in se pripraviti na krize
Prožno načrtovanje za države članice
Nov način del državam omogoča večjo prožnost pri dodeljevanju kmetijskih sredstev glede na lokalne razmere in potrebe.
Namesto določanja zahtev za posebne ukrepe se reformirana SKP usmerja na cilje. To državam članicam EU omogoča, da ocenijo njihove edinstvene potrebe in za doseganje teh ciljev izbirajo med vrsto različnih instrumentov.
Te instrumente je treba opredeliti v nacionalnih strateških načrtih. Vsak načrt mora odobriti Evropska komisija, s čimer se zagotovi, da ne pride do izkrivljanja enotnega trga ali prekomernih bremen za kmetije in uprave.
Države članice EU morajo vsako leto predložiti poročila, v katerih spremljajo svoj napredek pri doseganju ciljev na ravni EU. Skupni kazalniki uspeha, dogovorjeni na ravni EU, zagotavljajo dosledno in pravično ocenjevanje učinkovitosti uporabljenih ukrepov.
Pravičnejša porazdelitev plačil
Neposredna plačila kmetom in kmeticam zagotavljajo stabilen dohodek in varnostno mrežo pred cenovnimi nihanji. Za obdobje 2023–2027 bi bilo treba ta plačila pravičneje razdeliti:
- 10 % se nameni manjšim in srednjim kmetijam
- 3 % se namenijo mlajšim kmetom in kmeticam
- plačila so povezana s socialnimi in delovnimi pogoji
Zaradi te prerazporeditve se lahko plačila za druge upravičence zmanjšajo ali omejijo.
Okolju prijaznejše kmetijske prakse
Nova pravila zahtevajo uvedbo naravi prijaznih praks, prilagojenih podnebnim razmeram, in v tem kontekstu zagotavljajo tudi spodbude za kmete in kmetice, na primer:
- kmetije, ki prejemajo neposredna plačila, morajo zaščititi mokrišča in šotišča, da se ohranijo z ogljikom bogata tla
- kmetje in kmetice lahko prejmejo dodatno podporo iz shem za podnebje in okolje, če se odločijo za naravi in podnebju prijazne prakse, ki presegajo njihove obvezne zahteve; države članice EU morajo za te sheme za podnebje in okolje nameniti 25 % neposrednih plačil
Ekologizacija kmetijstva
Povečanje konkurenčnosti in pripravljenost na krize
EU želi okrepiti tudi položaj kmetov in kmetic v dobavni verigi in povečati konkurenčnost v sektorju. Z novimi pravili za obdobje 2023–2027 se spodbuja sodelovanje med proizvajalci in kmetijami za prilagoditev ponudbe povpraševanju.
Poleg tega bo rezerva v višini 450 milijonov EUR letno EU omogočila, da se bo lahko spopadala s prihodnjimi krizami zaradi bolezni živali, motenj na trgu, ekstremnih vremenskih dogodkov ali visokih cen energije ali vhodnih cen, na primer v kontekstu vojne agresije Rusije. V letih 2022 in 2023 je bila za pomoč kmetom in kmeticam pri obvladovanju kriznih razmer mobilizirana milijarda evrov.
Obravnavanje pomislekov kmetov in kmetic
V odziv na pomisleke, ki so jih izrazili kmetje in kmetice, je EU leto dni po začetku izvajanja nove politike SKP uvedla ukrepe, namenjene zmanjšanju upravnega bremena za kmete in kmetice ter omogočanju večje prožnosti pri izpolnjevanju nekaterih zahtev SKP za obdobje 2023–2027.
Spremenjena pravila dopuščajo odstopanja v primeru nepričakovanih vremenskih pojavov, pa tudi odstopanja od okoljskih zahtev, med drugim:
- prakse pokritosti tal
- kolobarjenje in diverzifikacija posevkov
- zemljišča v prahi in krajinske značilnosti
Male kmetije, manjše od 10 hektarov, ki predstavljajo 65 % upravičencev SKP, vendar pokrivajo le 10 % zemljišč, se ne bodo preverjale ali prejele kazni, če ne bodo izpolnjevale okoljskih pravil, s čimer se bo znatno zmanjšalo upravno breme za mnoge, ne da bi to ogrozilo spoštovanje okoljskih obveznosti.
Poleg tega lahko države EU svoje strateške načrte zdaj spremenijo dvakrat in ne zgolj enkrat letno.
Te spremembe usklajujejo okoljske in podnebne cilje s pomisleki kmetov in kmetic, pri čemer se upošteva vpliv geopolitičnih dogodkov, kot so posledice invazije Rusije na Ukrajino, in ekstremnih vremenskih dogodkov.
Pravni okvir
SKP za obdobje 2023–2027 zajema naslednje uredbe:
Kmetijska politika EU po letu 2027
Svet je decembra 2024 soglasno odobril sklepe o prihodnji skupni kmetijski politiki. V skladu s sklepi bi morala biti prihodnja kmetijska politika:
- konkurenčna
- odporna na krize
- trajnostna
- kmetom in kmeticam prijazna
- temelječa na znanju
V sklepih je poudarjen pomen SKP pri doseganju navedenih ciljev, izpostavljeni pa so tudi ključni cilji zagotavljanja prehranske varnosti ob hkratnem zajamčenju primerne življenjske ravni za kmetijsko skupnost in razumnih cen za potrošnike in potrošnice.
Ministri in ministrice so na seji Sveta za kmetijstvo in ribištvo maja 2025 razpravljali o sporočilu o viziji za kmetijstvo in prehrano, ki ga je februarja 2025 objavila Evropska komisija. Strinjali so se, da sta ključna cilja krepitev konkurenčnosti in trajnostnosti kmetijstva ter poenostavitev kmetijskih politik.
Vizija je usmerjena na štiri prednostna področja:
- zagotovitev privlačnosti kmetijstva za prihodnje generacije
- zagotovitev konkurenčnega in odpornega agroživilskega sektorja
- priprava agroživilskega sektorja za prihodnost
- zagotovitev pravičnih življenjskih in delovnih pogojev na podeželju
Poenostavitev pravil EU, raziskave, inovacije in digitalizacija so med glavnimi opredeljenimi dejavniki za doseganje ciljev na teh prednostnih področjih.
Skrb za hrano v Evropi: 60 let skupne kmetijske politike
Skupna kmetijska politika EU že šest desetletij od vzpostavitve leta 1962 podpira odprt enotni trg za agroživilske proizvode EU. Več o SKP lahko izveste od evropskih kmetov in upravičencev.
Zadnja posodobitev: 26. maj 2025