Svet za konkurenčnost, 27. in 28. maj 2019, 27. in 28. maj 2019

Glavni rezultati

Vesolje in raziskave, 28. maj

Svet je razpravljal o načinih za krepitev vloge EU kot globalnega akterja in spodbujanje mednarodnega sodelovanja na področju vesolja. Ministrice in ministri so pozvali k več naložbam v raziskave in inovacije, povezane z vesoljem. Poudarili so pomen mednarodnega sodelovanja in vesoljske diplomacije za vesoljsko industrijo EU ter se strinjali, da mora EU proaktivno sodelovati pri tekočih razpravah o svetovnem upravljanju vesolja.

Svet je sprejel tudi sklepe o vesolju kot dejavniku za bolj konkurenčno gospodarstvo EU.

Vesolje ponuja ogromno priložnosti za krepitev naše konkurenčnosti, inovacij in podjetništva. Prizadevati si moramo za krepitev razvoja spretnosti in zmogljivosti, da bi lahko ohranili vodilno vlogo na svetovni ravni. Nicolae Hurduc, romunski minister za raziskave in inovacije

• Sklepi Sveta o vesolju kot dejavniku (28. maj 2019)
• Vesoljska politika EU (ozadje)

Ob robu seje Sveta je potekala deveta seja Sveta za vesolje. Svet za vesolje je forum, namenjen usklajevanju vesoljskih dejavnosti med EU in Evropsko vesoljsko agencijo (ESA). Predsedstvi Sveta za konkurenčnost in Sveta ESA na ministrski ravni sta objavili naslednje sklepe:

• sklepi predsedstev po 9. seji Sveta za vesolje EU-ESA

  Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:

  EN

Svet je opravil orientacijsko razpravo o tem, kako okrepiti pozitivni učinek, ki ga politika EU na področju raziskav in inovacij predstavlja za konkurenčnost gospodarstva EU. Ministrice in ministri so poudarili, da je treba zagotoviti ustrezen proračun za naslednji večletni okvirni program za raziskave in inovacije „Obzorje Evropa“. Pozvali so tudi k oblikovanju politike, ki bi zagotavljala sinergije med različnimi programi financiranja EU, da bi čim bolj povečali njihove učinke. Poleg tega so izpostavili, da ustrezen regulativni okvir, tudi državne pomoči, pozitivno vpliva na inovacije.

Zaradi današnjih razprav smo lahko opredelili ključne strateške odločitve, ki jih moramo sprejeti, da bi zagotovili, da bodo raziskave in inovacije še naprej močna gonilna sila za bolj konkurenčno gospodarstvo EU. Nicolae Hurduc, romunski minister za raziskave in inovacije

Enotni trg in industrija, 27. maj

Svet je opravil javno orientacijsko razpravo o najpomembnejših elementih, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju celovite in dolgoročnestrategije EU na področju industrijske politike, in o ambicioznem pristopu h konkurenčnemu enotnemu trgu ter sprejel tozadevne sklepe.

Ministrice in ministri so se na splošno strinjali, da EU potrebuje močno industrijsko bazo, ki se bo lahko soočala s svetovno konkurenco ter izkoristila priložnosti in obvladala izzive, ki jih prinašata digitalizacija in prehod na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo. Ponovno so poudarili poziv Evropskega sveta Komisiji, naj do konca leta 2019 predstavi celovito in dolgoročno strategijo EU na področju industrijske politike, ki naj jo pripravi v tesnem sodelovanju z državami članicami in deležniki.

V zvezi s pristopom k enotnemu trgu so ministrice in ministri poudarili, da so pripravljeni odpraviti neupravičene ovire, ki omejujejo čezmejno trgovino znotraj EU, zlasti v storitvenem sektorju. Pozvali so k oblikovanju prihodnjega enotnega trga, ki bi bil privzeto digitalen, kos izzivom prihodnosti ter usmerjen v potrebe podjetij in državljanov in čezmejne izkušnje. Komisijo so pozvali, naj do marca 2020 pripravi dolgoročen akcijski načrt za boljše izvajanje in uveljavljanje pravil enotnega trga.

Svet je sprejel tudi sklepe o tem, kako okrepiti konkurenčnost turističnega sektorja EU kot gonila trajnostne rasti, ustvarjanja delovnih mest in socialne kohezije v EU v prihodnjem desetletju. S temi sklepi Svet poziva Komisijo, naj opravi poglobljeno analizo nedavnega razvoja dogodkov in prihodnjih trendov, ki vplivajo na turistični sektor, ter si prizadeva oblikovati najustreznejšo politiko na področju turizma z vizijo za leto 2030, da bi EU v tem sektorju ohranila vodilno vlogo na svetovni ravni. Poleg tega poziva države članice, naj okrepijo sodelovanje in izmenjavo najboljših praks ter pri oblikovanju nacionalnih turističnih politik upoštevajo ugotovitve iz prihodnje analize Komisije.

V skladu s tradicionalnim pregledom stanja na področju konkurenčnosti so ministrice in ministri razpravljali o posledicah konkurence na trgu za konkurenčnost.

Današnje razprave in sklepi Komisiji zagotavljajo trdno podlago za oblikovanje dolgoročne in ambiciozne strategije EU na področju industrijske politike ter dolgoročne vizije za učinkovitejši in bolj konkurenčen enotni trg. To je ključnega pomena za prihodnjo konkurenčnost naših gospodarstev v svetovnem merilu ter za blaginjo naših podjetij in državljanov. Nicolae Hurduc, romunski minister za raziskave in inovacije

• Enotni trg za blago in storitve (ozadje)
• Industrijska politika EU (ozadje)
• Evropski svet, 21. in 22. marec 2019