Enotni trg EU
Enotni trg zagotavlja prosti pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi. Olajšuje vsakdanje življenje ter spodbuja rast in inovacije.
Enotni trg EU: koristi, dejstva in številke
Enotni trg EU, ki je bil vzpostavljen leta 1993, je eden od največjih dosežkov Evropske unije. Zagotavlja prost pretok blaga, storitev, ljudi in kapitala po vsem ozemlju EU: „štiri svoboščine“.
Državljanom in državljankam EU omogoča, da živijo in delajo kjer koli v EU, kar jim zagotavlja boljše možnosti za zaposlitev. Potrošniki in potrošnice lahko izbirajo med več visokokakovostnimi storitvami in izdelki, pri čemer lahko zaupajo, da so te storitve in izdelki varni in okolju prijazni.
Enotni trg spodbuja trgovino, saj je EU zaradi njega pomembnejša trgovinska partnerica na svetovni ravni. Spodbuja rast in konkurenco ter ustvarja nove priložnosti za podjetja EU, ki imajo dostop do domačega trga s 449 milijoni potrošnikov in potrošnic.
Z vidika prihodnosti je enotni trg:
- ključen za uspeh zelenega in digitalnega prehoda EU
- v središču nove industrijske strategije EU
- gonilo konkurenčnosti, rasti in okrevanja EU po krizi zaradi COVID-19
Program EU za enotni trg za obdobje 2021–2027
Svet in Evropski parlament sta aprila 2021 sprejela program EU za enotni trg za obdobje 2021–2027.
Glavni cilji programa so:
- povečati učinkovitost enotnega trga
- podpreti konkurenčnost podjetij EU, zlasti MSP
- omogočiti oblikovanje učinkovitih evropskih standardov
- opolnomočiti ter zaščititi potrošnike in potrošnice
- zagotoviti trajnostno in varno prehransko verigo
- spodbujati zdravje ljudi, živali in rastlin ter podpirati dobrobit živali
- vzpostaviti okvir za financiranje visokokakovostne statistike
Novi program zaradi učinkovitejšega upravljanja združuje vrsto dejavnosti, ki so bile prej financirane ločeno. Vključuje tudi nove pobude za izboljšanje delovanja enotnega trga.
Skupni proračun programa znaša 4,2 milijarde EUR.
Evropska zgodba o uspehu
V letu 2023 smo obeležili 30. obletnico enotnega trga. Enotni trg že več kot tri desetletja spodbuja gospodarsko rast in ljudem v veliki meri olajšuje življenje.
Enotni trg EU v številkah:
- Leta 2021 je BDP enotnega trga znašal 14 522 milijard EUR
- 17 milijonov državljanov in državljank EU živi ali dela v državi EU, ki ni njihova matična država
- Trgovina na enotnem trgu zagotavlja 56 milijonov delovnih mest
30 let enotnega trga EU (Infografika)
Ključna vloga enotnega trga pri zelenem in digitalnem prehodu
Zeleni enotni trg
Enotni trg ima lahko odločilno vlogo pri prehodu na krožno in podnebju prijaznejše gospodarstvo. EU je sprejela pobude, da bi v celoti izkoristila njegov potencial in čim bolj povečala priložnosti za podjetja ter potrošnike in potrošnice. Z evropskim zelenim dogovorom, katerega cilj je, da Evropa do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina, je vzpostavila nov okvir za preoblikovanje notranjega trga.
Okoljsko primerna zasnova za trajnostne izdelke
Svet je maja 2024 sprejel nove zahteve za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne izdelke.
Nova uredba določa minimalne zahteve za skoraj vse izdelke na trgu EU. Te vključujejo:
- trajnost, možnost ponovne uporabe in nadgradnje ter popravljivost izdelkov
- možnosti za ponovno izdelavo in recikliranje
- energetsko učinkovitost in učinkovitost rabe virov
Uredba vključuje tudi nov „digitalni potni list izdelka“, ki podjetjem ter potrošnikom in potrošnicam zagotavlja informacije o vplivu izdelka na okolje.
Potni list bo omogočil lažje recikliranje in popravilo izdelkov ter sledenje nevarnim snovem po dobavni verigi.
Enotni digitalni trg
Cilj enotnega digitalnega trga je odpraviti ovire, s katerimi se državljani in državljanke ter podjetja soočajo pri uporabi spletnih orodij in storitev. Z odpravo ključnih razlik med spletnim in nespletnim svetom odpira nove priložnosti za podjetja in ustvarja okolje, v katerem se lahko digitalne storitve uspešno razvijajo.
Komisija je decembra 2020 predstavila sveženj o digitalnih storitvah, ki posodablja pravni okvir EU, da bi lahko sledili digitalnim tehnologijam, poslovnim modelom in storitvam, ki se spreminjajo hitreje kot kdaj koli prej.
Sveženj sestavljata akt o digitalnih storitvah in akt o digitalnih trgih. Nova pravila naj bi omogočila boljše upravljanje digitalnega prostora in digitalnih storitev, vključno s platformami družbenih medijev.
Akt o digitalnih storitvah
Cilj akta o digitalnih storitvah je ustvariti varnejši digitalni prostor za uporabnike in uporabnice ter podjetja in zaščititi temeljne pravice v digitalnem okolju. Svet je akt o digitalnih storitvah sprejel oktobra 2022.
Akt o digitalnih trgih
Z aktom o digitalnih trgih se predvsem vzpostavljajo enaki konkurenčni pogoji za vsa digitalna podjetja, da bi zagotovili konkurenčen in pravičen digitalni sektor ter hkrati spodbujali rast in inovacije. Svet je akt o digitalnih trgih sprejel julija 2022.
Industrijska strategija EU
Evropska komisija je marca 2020 predstavila nov sveženj o industrijski politiki z novo industrijsko strategijo za Evropo.
Zaradi pandemije COVID-19 je Komisija maja 2021 posodobila svoje sporočilo o novi industrijski strategiji EU, potem ko je Svet septembra 2020 sprejel sklepe o tem, kako poglobiti enotni trg EU za močno okrevanje in konkurenčno, trajnostno Evropo.
Komisija je znova potrdila svoje prednostne naloge iz leta 2020 in predstavila nove ukrepe za močnejši enotni trg, zlasti v času krize.
Posodobljena industrijska strategija je osredotočena na:
- krepitev odpornosti enotnega trga proti motnjam
- obravnavanje tehnoloških in industrijskih strateških odvisnosti EU
- pospešitev digitalnega in zelenega prehoda industrije
Odpornost enotnega trga
Nedavne krize so pokazale, da potrebujemo dobro delujoč enotni trg. EU si prizadeva, da bi z zagotavljanjem dobavnih verig in zmanjšanjem zunanjih odvisnosti okrepila svojo strateško avtonomijo, zlasti glede na pandemijo COVID-19 in invazijo Rusije na Ukrajino.
V sklepih Evropskega sveta je doseganje strateške avtonomije ob hkratni ohranitvi odprtega gospodarstva opredeljeno kot ključni cilj Unije. Strateška avtonomija je bila široko opredeljena kot zmanjšanje zunanjih odvisnosti na strateških področjih.
EU je sprejela ukrepe za okrepitev odpornosti enotnega trga, ohranitev naložb in podporo podjetjem.
Akt o izrednih razmerah na notranjem trgu in njegovi odpornosti
Svet septembra 2024 sprejel Akt o izrednih razmerah na notranjem trgu in njegovi odpornosti(IMERA).
Cilj tega instrumenta je predvideti posledice prihodnjih kriz ter se nanje pripraviti in odzvati z uporabo moči notranjega trga.
Novi mehanizem bo na podlagi izkušenj, pridobljenih v izrednih razmerah, kot so COVID-19, vojna Rusije proti Ukrajini in kriza na področju energetske oskrbe, v času krize okrepil notranji trg z:
- olajšanjem pretoka blaga, storitev in oseb
- spremljanjem dobavnih verig
- zagotavljanjem dostopa do ključnega blaga
Prisilne licence
EU pripravlja nova pravila za prisilno licenciranje, ki bi se v primeru krize uporabljala po vsej Uniji.
Prisilna licenca je možnost, da vlada tretji osebi dovoli uporabo patenta brez dovoljenja imetnika patenta.
Trenutno so mehanizmi prisilnega licenciranja urejeni na nacionalni ravni. V primeru čezmejnih kriz ali izrednih razmer se lahko pojavijo ovire za prosti pretok kritičnih proizvodov ali storitev na notranjem trgu ali pomanjkanje določenega blaga v nekaterih državah članicah.
Prisilno licenciranje bi se moralo odobriti šele po aktiviranju kriznega načina ali načina izrednih razmer na ravni EU.
Svet je stališče o uredbi sprejel 26. junija 2024.
Spremljanje enotnega trga
Komisija je na poziv Sveta, naj oceni odpornost enotnega trga, leta 2021 objavila prvo letno poročilo o enotnem trgu, v katerem je analizirala vpliv krize na enotni trg, vključno s 14 industrijskimi ekosistemi. Poročilo vključuje tudi ključne kazalnike uspešnosti za analizo gospodarskega razvoja in spremljanje doseženega napredka.
Februarja 2022 je Evropska komisija predstavila drugo letno poročilo o enotnem trgu. V njem je opisano stanje enotnega trga, pri čemer je posebna pozornost namenjena okrevanju gospodarstva po krizi zaradi COVID-19, opredeljene pa so tudi naložbe, ki so potrebne za okrepitev odpornosti notranjega trga.
Letno poročilo o enotnem trgu, ki je bilo objavljeno januarja 2023, je zaznamovala 30. obletnica enotnega trga. V njem je analizirana vloga enotnega trga v sedanjih geopolitičnih razmerah, opisano pa je tudi, kako enotni trg izboljšuje konkurenčnost EU ter prispeva k zelenemu in digitalnemu prehodu.
V poročilu za leto 2024 so podrobno opisani konkurenčne prednosti in izzivi enotnega trga, v njem pa se tudi spremlja napredek na podlagi sklopa ključnih kazalnikov uspešnosti, opredeljenih leta 2023.
Vloga Sveta pri poglabljanju enotnega trga EU
Evropski svet pripravlja politične smernice glede politik EU. V novi strateški agendi za EU za obdobje 2019–2024 je enotni trg opredeljen kot ključna prednost pri razvoju gospodarske osnove EU.
Voditelji in voditeljice EU so pozvali tudi k bolj celostnemu pristopu, ki naj bi povezoval vse zadevne politike in s katerim naj bi odpravili vse preostale neupravičene ovire.
Svet za konkurenčnost je odgovoren za zagotavljanje strateških prispevkov z vidika držav članic. Prav tako nadzoruje izvajanje predlaganih ukrepov.
V primeru zakonodajnih predlogov Svet sprejme zakonodajo. V večini primerov se uporablja redni zakonodajni postopek, v okviru katerega Svet in Evropski parlament odločata kot sozakonodajalca.
Projektna skupina za uveljavljanje pravil enotnega trga je forum, v katerem lahko države EU in Komisija razpravljajo o tem, kako odpraviti ovire, ki še vedno obstajajo na enotnem trgu. Cilj te skupine, ki je bila ustanovljena leta 2020, je omogočiti nemoteno delovanje enotnega trga.
Svet je maja 2024pozval k oblikovanju nove strategije za okrepitev notranjega trga EU, ki bo osredotočena na:
- učinkovitejši regulativni okvir, prilagojen zelenemu in digitalnemu prehodu ter hitro spreminjajočim se svetovnim razmeram
- utrditev štirih svoboščin
- uporabo enotnega trga kot svetovne standardizacijske moči