Industrijska politika EU

Evropska industrijska strategija

EU si prizadeva, da bi bile njene industrije bolj konkurenčne na svetovni ravni ter da bi omogočale spremembe, inovacije in rast.

Industrijska strategija za Evropo se osredotoča na tri področja:

• obravnavanje strateških odvisnosti EU
• krepitev odpornosti enotnega trga
• pospeševanje zelenega in digitalnega prehoda

V industrijskem načrtu v okviru zelenega dogovora so bile predlagane dodatne pobude, da bi pospešili preoblikovanjeindustrije z ničelno stopnjo neto emisij in Evropo usmerili k podnebni nevtralnosti.

Poleg tega je Komisija v okviru kompasa za konkurenčnost predlagala dogovor o čisti industriji in akt o pospeševanju industrije, da bi proizvajalcem pomagali pri prehodu na čisto proizvodnjo in tehnologije, spodbudili proizvodnjo ter okrepili rast in konkurenčnost EU.

Strateška avtonomija

S strateško avtonomijo naj bi zmanjšali odvisnost EU od drugih, na primer pri kritičnih materialih in tehnologijah, hrani, infrastrukturi in varnosti.

Je hkrati priložnost za razvoj trgov, proizvodov in storitev ter za povečanje konkurenčnosti v EU.

Industrijska strategija predlaga:

• prizadevanja za diverzifikacijo mednarodnih partnerstev, ki z naložbami in trgovino prispevajo h krepitvi gospodarske odpornosti
• podpiranje novih industrijskih zavezništev na strateških področjih, ki privabljajo zasebne vlagatelje in prispevajo k ustvarjanju delovnih mest
• spremljanje strateških odvisnosti

Kritične surovine

Cilji akta o kritičnih surovinah, sprejetega marca 2024, so:

• povečati in diverzificirati oskrbo EU s kritičnimi surovinami
• izboljšati krožnost, tudi recikliranje
• podpirati raziskave in inovacije na področju učinkovite rabe virov in nadomeščanja kritičnih surovin

EU je v zvezi z letno porabo EU določila naslednje cilje za leto 2030:

• vsaj 10 % iz pridobivanja v EU
• vsaj 40 % iz predelave v EU
• vsaj 25 % iz domačega recikliranja

Industrija čipov

Evropski akt o čipih obravnava ključne izzive, s katerimi se sooča industrija polprevodnikov, da bi:

• ublažili pomanjkanja
• okrepili zanesljivost oskrbe EUin zmanjšali odvisnost od zunanjih akterjev
• ustvarili kakovostna delovna mesta in poslovne priložnosti

Cilj je do leta 2030 podvojiti svetovni tržni delež EU na področju polprevodnikov.

Odpornost enotnega trga

EU je sprejela akt o izrednih razmerah na notranjem trgu in njegovi odpornosti, ki zagotavlja strukturiran okvir za predvidevanje večjih motenj na notranjem trgu EU ter pripravo in odzivanje nanje.

EU želi s tem aktom:

• okrepiti svoj notranji trg z izvajanjem proaktivnih ukrepov, ki omogočajo učinkovito odzivanje na izredne razmere
• zaščititi kritične dobavne verige
• zagotoviti neprekinjen prost pretok blaga, storitev in oseb

Produkti neto ničelne tehnologije

EU bo z aktom o neto ničelni industrijipovečala proizvodnjo čistih tehnologij v EU.

Ta nova pravila bodo poenostavila pogoje za naložbe v zelene tehnologije.

Cilj je pokriti 40 % potreb EU s strateškimi proizvodi neto ničelnih tehnologij, kot so sončni fotovoltaični paneli, vetrne turbine, baterije in toplotne črpalke.

Akt bo pospešil napredek pri doseganju podnebnih in energetskih ciljev EU, hkrati pa povečal konkurenčnost industrije EU, ustvaril kakovostna delovna mesta in podprl prizadevanja EU, da postane energetsko neodvisna.

Trg električne energije

Cilji reforme zasnove trga električne energije so:

• zmanjšati odvisnost cen električne energije od nestanovitnih cen fosilnih goriv
• zaščititi potrošnike pred povišanji cen
• pospeševati uvajanje energije iz obnovljivih virov

Obenem bo reforma zagotovila večjo stabilnost in konkurenčnost podjetij.

Glej tudi