"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Evroskupina je na podlagi prispevka Mednarodnega denarnega sklada (MDS), ki je predstavil rezultate svojega vmesnega obiska, opravljenega v okviru pregleda evrskega območja v skladu s členom IV, razpravljala o makroekonomskem razvoju in političnih izzivih v evrskem območju v sedanjem globalnem okviru.
Pregled evrskega območja v skladu s členom IV je redni pregled, pri katerem MDS pregleduje gospodarska gibanja, se posvetuje z oblikovalci politik evrskega območja in zagotavlja ciljno usmerjene nasvete glede politik.
Razprave v Evroskupini so priložnost za izmenjavo mnenj o najnovejših dogajanjih in pojavljajočih se izzivih. Te izmenjave in globalna perspektiva sklada so še posebej dragocene v času, ko mednarodni dogodki ustvarjajo negotovost in politične izzive.
Proračunsko stanje v evrskem območju in usmeritve fiskalne politike za leto 2023
Ministri in ministrice so na podlagi marčevske izjave Evroskupine o fiskalnih smernicah za leto 2023 razpravljali o proračunskem stanju v evrskem območju in usmeritvah fiskalne politike za leto 2023.
Evroskupina je sprejela izjavo o usmeritvah fiskalne politike v okviru priprave nacionalnih proračunov za naslednje leto.
Uspelo nam je doseči skupno stališče o usmeritvah fiskalne politike za leto 2023. Zlasti obstaja soglasje, da podpiranje splošnega povpraševanja ni upravičeno in da bi se bilo treba osredotočiti na zaščito najranljivejših. Prizadevali si bomo ohraniti vzdržnost dolga in dolgoročne obete za rast ter se izogniti povečanju inflacijskih pritiskov, ki bi lahko otežili transmisijo denarne politike. Obstajajo številni programi za ublažitev posledic visokih cen energije, vendar ne moremo v nedogled kolektivno plačevati, da bi ublažili posledice visokih cen energije, zato je v naši izjavi poudarjeno, da je treba podporo usmeriti k najranljivejšim ter vlagati v trajne rešitve na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti. Najpomembneje je, da izjava potrjuje nadaljnjo zavezo finančnih ministrov in ministric evrskega območja, da bodo tesno usklajevali proračunske politike, da bi zagotovili usklajen pristop za odzivanje na različne razmere v državah članicah in postopno prilagajanje spremembam.
Paschal Donohoe, predsednik Evroskupine
Ministri in ministrice so na podlagi prispevka ECB in Komisije razpravljali o morebitnih učinkih digitalnega evra na finančni sistem in uporabo gotovine. Ta razprava je v skladu z delovnim načrtom za digitalni evro, o katerem se je Evroskupina dogovorila na seji 12. julija 2021.
V zvezi s tem so ministri in ministrice izrazili stališča o morebitnih posledicah digitalnega evra za finančno stabilnost in zagotavljanju privlačnosti digitalnega evra kot plačilnega sredstva.
Evroskupina se je strinjala, da izdaja digitalnega evra ne bi smela ovirati ECB pri izpolnjevanju njenega mandata in ne bi smela ogrožati finančne stabilnosti. Hkrati moramo zagotoviti, da bo digitalni evro lahko privlačen plačilni instrument in da bo podpiral inovacije v digitaliziranem gospodarstvu. Jasen izid razprave je bil, da naj bi digitalni evro zgolj dopolnjeval gotovino, ne pa jo nadomestil.
Paschal Donohoe, predsednik Evroskupine
Ministri in ministrice so v okviru priprav na odločitev, ki naj bi joSvet ECOFIN sprejel 12. julija, razpravljali tudi o predlogu uredbe Sveta glede menjalnega razmerja med hrvaško kuno in evrom.
Uspelo nam je doseči skupno stališče o usmeritvah fiskalne politike za leto 2023. Zlasti obstaja soglasje, da podpiranje splošnega povpraševanja ni upravičeno in da bi se bilo treba osredotočiti na zaščito najranljivejših. Prizadevali si bomo ohraniti vzdržnost dolga in dolgoročne obete za rast ter se izogniti povečanju inflacijskih pritiskov, ki bi lahko otežili transmisijo denarne politike. Obstajajo številni programi za ublažitev posledic visokih cen energije, vendar ne moremo v nedogled kolektivno plačevati, da bi ublažili posledice visokih cen energije, zato je v naši izjavi poudarjeno, da je treba podporo usmeriti k najranljivejšim ter vlagati v trajne rešitve na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti. Najpomembneje je, da izjava potrjuje nadaljnjo zavezo finančnih ministrov in ministric evrskega območja, da bodo tesno usklajevali proračunske politike, da bi zagotovili usklajen pristop za odzivanje na različne razmere v državah članicah in postopno prilagajanje spremembam.
