"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Nove tehnologije na področju bančništva in plačil spreminjajo sektor finančnih storitev. EU s spodbujanjem inovacij ustvarja konkurenčen finančni sektor, hkrati pa vzpostavlja pravila, ki zagotavljajo finančno stabilnost in varstvo potrošnikov.
Kaj so digitalne finance
Z izrazom digitalne finance označujemo uporabo digitalnih tehnologij, zlasti tehnologije digitalne evidence in žetonizacije sredstev, za finančne dejavnosti.
Potrošniki in podjetja se vse bolj zanašajo na digitalne finančne storitve, ta trend pa je še pospešila pandemija COVID-19. Digitalne inovacije spreminjajo finančni sektor: od mobilnega bančništva, e-trgovanja in brezstičnih plačil, pa vse do upravljanja premoženja in kriptovalut.
Ta preobrazba prinaša nove priložnosti za razvoj in inovacije v podjetjih, kar ustvarja rast in delovna mesta. Prinaša tudi tveganja, zlasti v zvezi s kibernetsko varnostjo, financiranjem nezakonitih dejavnosti, varstvom potrošnikov in finančno stabilnostjo.
EU si prizadeva izkoristiti prednosti digitalnih financ in hkrati obvladovati z njimi povezana tveganja. Njen cilj je ustvariti konkurenčen in inovativen finančni sektor, zagotoviti varstvo potrošnikov ter ustvariti pogoje, da bodo močni evropski tržni akterji lahko prevzeli vodilno vlogo v tem sektorju.
Digitalne finance so lahko gonilo strukturne preobrazbe pri zbiranju, dodeljevanju, poravnavah in nadzoru kapitala. Zmanjšajo lahko razdaljo med varčevalci in inovatorji, med malimi podjetji in večjimi viri kapitala ter med nacionalnimi trgi in resnično evropskim trgom. To bi lahko privedlo do večje učinkovitosti pri dodeljevanju kapitala in nižjih stroškov finančnega sistema, kar bi prispevalo k boljšemu financiranju realnega gospodarstva.
Predsednik Evroskupine Pierrakakis, pismo predsedniku vrha držav evrskega območja Antóniu Costi z dne 11. marca 2026
Kaj sta tehnologija razpršene evidence in žetonizacija sredstev
V širšem smislu je razpršena evidenca skupna zbirka podatkov, ki je decentralizirana, se sporazumno uporablja in prek katere se potrdi transakcija. To pomeni, da lahko mreža računalniških „vozlišč“ nadomesti tradicionalno strukturo finančnega trga, ki temelji na enotnem registru za evidentiranje transakcij in lastništva sredstev.
Na podlagi tehnologije razpršene evidence (DLT) je „žetonizacija“ finančnih sredstev, tj. izdajanje, hramba in kroženje sredstev v obliki blokov kode, ki vsebujejo vse lastnosti sredstev in algoritme/pravila za izvajanje transakcij z njimi, postala vse pomembnejša, najprej s kriptosredstvi, nato pa vse bolj s „tradicionalnimi“ finančnimi sredstvi, kot so obveznice, investicijski skladi, delnice ali blago.
Digitalni evro
Glede na razvoj digitalnih financ si EU prizadeva uvesti digitalni evro, tj. digitalno obliko centralnobančnega denarja, ki bi ga izdajala Evropska centralna banka za mala plačila in bi se uporabljal poleg fizične gotovine.
Digitalni evro bi dopolnjeval bankovce in kovance, ne bi pa jih nadomestil. Ljudem in podjetjem bi s tem omogočili dodatno izbiro pri plačevanju, gotovino pa bi ohranili kot plačilno sredstvo.
Digitalni evro bi lahko podpiral digitalne finance EU, saj bi predstavljal dodatno, inovativno in varno plačilno sredstvo.
Hkrati bi prispeval k strateški avtonomiji Evrope z zmanjšanjem odvisnosti od neevropskih plačilnih rešitev in krepitvijo odpornosti plačilnega sistema EU.
Evropska centralna banka si hkrati prizadeva tudi za uvedbo digitalnega evra za plačila velikih vrednosti, da bi se lahko na primer medbančne ali valutne transakcije zaključile v centralnobančnem denarju. To bo okrepilo finančne trge EU in mednarodno vlogo evra.
Z uredbo o trgih kriptosredstev bodo kriptosredstva, izdajatelji kriptosredstev in ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi prvič zajeti v enem samem regulativnem okviru EU.
Okvir zajema izdajatelje tako imenovanih „nekritih“ kriptosredstev, tj. velike večine kriptosredstev, kot je bitcoin, ki nimajo rezerve finančnih sredstev za utemeljitev svoje tržne vrednosti, in tako imenovanih „stabilnih kovancev“, pa tudi mesta trgovanja in denarnice, kjer se hranijo kriptosredstva.
Namen novih pravil je:
bolje zaščititi potrošnike in vlagatelje
bolje urejati tveganja, povezana s kriptosredstvi
spodbuditi inovacije in okrepiti vlogo EU pri določanju standardov za digitalno politiko.
Jasna in usklajena pravila lahko koristijo ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki bodo za delovanje po vsej EU potrebovali zgolj eno dovoljenje. Kljub temu bodo morali izpolnjevati stroge zahteve za zaščito potrošniških denarnic in prevzeti odgovornost za izgubo kriptosredstev vlagateljev. Evropski bančni organ bo odgovoren za vodenje javnega registra ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki ne izpolnjujejo zahtev.
Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi morajo poleg tega navesti informacije o svojem okoljskem in podnebnem odtisu.
Uredba o trgih kriptosredstev je začela veljati junija 2023 in se v celoti uporablja od decembra 2024. Svet je pravila formalno sprejel maja 2023.
Kriptosredstva so digitalna predstavitev vrednosti ali pravic. Spadajo med najpomembnejše načine uporabe tehnologije razpršene evidence na področju financ.
Kaj so „stabilni kovanci“
Za razliko od „nekritih“ kriptosredstev, kakršno je bitcoin, ki so pri vrednotenju neizogibno izpostavljena nestanovitnosti trga, so „stabilni kovanci“ kriptovalute, katerih tržna vrednost naj bi bila vezana na določeno zunanje referenčno sredstvo, na primer tradicionalno valuto. Izdajatelji stabilnih kovancev običajno vzpostavijo rezervo državnih dolžniških vrednostnih papirjev, drugih sredstev z visoko likvidnostjo in denarnih sredstev za kritje vrednosti stabilnega kovanca in zaščito te vezave.
Akt o digitalni operativni odpornosti
Vse večja odvisnost finančnega sektorja od digitalnih procesov in programske opreme pomeni tudi večja tveganja v smislu motenj in groženj za sisteme informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT).
Akt o digitalni operativni odpornosti (DORA) bo zagotovil, da se bo lahko evropski finančni sektor uspešno spopadel z resnimi operativnimi motnjami. Določa enotne zahteve za varnost omrežij in informacijskih sistemov podjetij in organizacij, ki delujejo v finančnem sektorju, ter ključnih tretjih strani, ki jim zagotavljajo storitve, povezane z IKT, kot so platforme v oblaku ali storitve podatkovne analitike. Vsa podjetja morajo zagotoviti, da lahko vzdržijo motnje in grožnje, povezane z IKT, ter se nanje odzovejo in si po njih opomorejo.
Svet in pogajalci Parlamenta so začasni dogovor o aktu DORA dosegli maja 2022. Svet je pravila formalno sprejel novembra 2022.
EU si v okviru strategije za digitalne finance prizadeva odpraviti ovire, povezane z uporabo tehnologije razpršene evidence na finančnih trgih.
Sveženj ukrepov za povezovanje in nadzor trgov, ki ga je Evropska komisija predlagala decembra 2025, vključuje ukrepe za podporo širši uporabi tehnologije razpršene evidence in izboljšanje delovanja finančnih trgov po vsej EU.
Sveženj temelji na izkušnjah z obstoječo pilotno ureditvijo za tehnologijo razpršene evidence, njegov cilj pa je udeležencem na finančnem trgu olajšati uporabo tehnologije razpršene evidence za trgovanje s finančnimi instrumenti in njihovo poravnavo ter razširitev njihovega poslovanja.
Namen svežnja je tudi izboljšati povezovanje in učinkovitost kapitalskih trgov EU s prilagoditvijo obstoječih pravil novim tehnologijam, hkrati pa ohraniti zaščitne ukrepe za finančno stabilnost in zaščito vlagateljev.
