"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Svet za zunanje zadeve je razpravljal o agresiji Rusije v Ukrajini, pred tem pa je prek videokonference prisluhnil ukrajinskemu ministru za zunanje zadeve Andriju Sibihi, ki je svoje sogovornike in sogovornice iz EU seznanil z najnovejšimi dogodki na terenu ter jih obvestil o najnujnejših potrebah Ukrajine.
Svet je nato sprejel 15. sveženj individualnih in gospodarskih omejevalnih ukrepov v odziv na agresijo Rusije proti Ukrajini.
Danes smo sprejeli 15. sveženj sankcij proti Rusiji. Ta sveženj je usmerjen v floto v senci in severnokorejske uradnike, prvič pa tudi v kitajska podjetja, ki izdelujejo brezpilotne zrakoplove za Moskvo.
Naše sporočilo je zelo jasno: ne morete nekaznovano podžigati vojne v Evropi.
Obenem Ukrajina potrebuje našo podporo na bojišču. Močnejša kot je na bojišču, močnejša bo tudi za pogajalsko mizo. Ne le, da bi vzdržala, temveč tudi, da bi se ravnotežje prevesilo v njeno korist, saj se Putin ne bo ustavil, če ne bo zaustavljen.
Kaja Kallas, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednica Sveta za zunanje zadeve
Svet je nato razpravljal o vojaški podpori EU Ukrajini. Visoka predstavnica je poudarila, da jo je treba okrepiti, zlasti kar zadeva strelivo, zračno obrambo in splošnejšo podporo ukrajinski obrambni industriji. Ministre in ministrice EU je opozorila tudi na potrebe, povezane s prilagajanjem na zimske razmere.
Nazadnje je Svet sprejel prvi sklop uvrstitev na seznam v okviru režima o destabilizirajočih dejavnostih Rusije.
Svet za zunanje zadeve je izmenjal mnenja o nedavnih dogodkih v Gruziji ter njihovem vplivu na gruzijsko prebivalstvo in evropsko pot Gruzije, potem ko je vlada 28. novembra napovedala, da namerava do leta 2028 začasno prekiniti proces pristopa države k EU, čemur so sledili množični protesti ter vse pogostejše nasilje nad protestniki, mediji in politično opozicijo.
Razmere za gruzijsko prebivalstvo ne gredo v pozitivno smer. Demokracije ne zatirajo glasov opozicije ali omejujejo svobode medijev.
Kaja Kallas, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednica Sveta za zunanje zadeve
Visoka predstavnica je poudarila, da je EU znižala raven političnih stikov in zmanjšala sredstva za gruzijsko vlado, ter napovedala, da obstaja soglasje o potrebi po začasni prekinitvi brezvizumskega režima za imetnike diplomatskih potnih listov. Komisija bo predlog v zvezi s tem predložila že letos.
Svet se je dogovoril, da bo EU v prihodnje še naprej podpirala gruzijsko prebivalstvo, med drugim s preusmerjanjem sredstev z oblasti na civilno družbo in neodvisne medije.
Razmere na Bližnjem vzhodu, vključno s Sirijo
Svet za zunanje zadeve je razpravljal o nedavnih dogodkih v Siriji.
Visoka predstavnica je ministrom in ministricam EU poročala o svoji udeležbi na mednarodnem srečanju, ki ga je gostila Kraljevina Jordanija in na katerem se je sestala z zunanjimi ministri arabskih držav ter Turčije in Združenih držav Amerike, da bi razpravljali o temeljnih načelih sodelovanja z novim vodstvom Sirije. Sporočila je tudi, da je vodja delegacije EU v Siriji, ki je trenutno nameščen v Libanonu, odpotoval v Damask, da bi vzpostavil stike z novimi oblastmi v državi in posredoval sporočila EU.
V razpravi v Svetu je bil izpostavljen dogovor EU o načelih ozemeljske celovitosti, neodvisnosti in suverenosti Sirije ter odgovornosti, vključevalnosti in spoštovanju pravic manjšin in žensk. Ministri in ministrice so potrdili, da mora biti proces tranzicije pod vodstvom Sirije in da mora biti zanj odgovorna Sirija ter da mora odražati sirsko prebivalstvo v vsej njegovi raznolikosti.
Ekstremizem, Rusija in Iran ne bi smeli imeti mesta v prihodnosti Sirije.
Kaja Kallas, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednica Sveta za zunanje zadeve
Visoka predstavnica je poudarila, da Evropska unija ostaja največja donatorica humanitarne pomoči sirskemu prebivalstvu, kar dokazuje zračni most, ki ga je EU vzpostavila takoj po padcu režima ter je zagotovil 100 ton humanitarne pomoči za podporo zdravju, izobraževanju in zatočiščem.
EU bo leta 2025 organizirala deveto konferenco Bruselj-Sirija, da bi podprla sirsko prebivalstvo med tranzicijo.
Svet je nato razpravljal o širših dogodkih na Bližnjem vzhodu in v Gazi.
Ministri in ministrice so ponovno pozvali k prekinitvi ognja, izpustitvi talcev ter dostavi zadostne in neovirane humanitarne pomoči. Potrdili so tudi svojo podporo rešitvi dveh držav.
Visoka predstavnica je napovedala, da predlaga čimprejšnjo sejo Pridružitvenega sveta z Izraelom, ki ji bo sledil prvi dialog na visoki ravni s Palestinsko upravo.
Aktualne zadeve
Svet je v okviru aktualnih zadev izmenjal mnenja o Belorusiji pred tamkajšnjimi tako imenovanimi predsedniškimi volitvami, ki bodo 26. januarja 2025.
