Svet sprejel stališče o novih pravilih za učinkovitejše čiščenje komunalnih odpadnih voda

Svet je danes dosegel dogovor („splošni pristop“) o predlogu za revizijo direktive o čiščenju komunalnih odpadnih voda. Revizija te direktive je eden od ključnih rezultatov akcijskega načrta EU za ničelno onesnaževanje.

Sedanja direktiva se je v zadnjih treh desetletjih izkazala za zelo učinkovito pri zmanjševanju onesnaževanja vode in izboljšanju čiščenja izpustov odpadne vode, namen te revizije pa je direktivo posodobiti ter razširiti njeno področje uporabe in jo uskladiti s cilji evropskega zelenega dogovora.

Na podlagi splošnega pristopa bodo potekala pogajanja z Evropskim parlamentom o dokončni obliki zakonodajnega akta.

Danes smo dosegli pomemben dogovor o izboljšanju že tako učinkovitega zbiranja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v EU. S tem smo korak bližje cilju ničelnega onesnaževanja, ki smo si ga zastavili za Evropo. Ta sektor bo ključno prispeval k našim podnebnim ciljem, nova pravila pa nam bodo dodatno pomagala varovati okolje in zdravje državljank in državljanov.

Teresa Ribera Rodríguez, vršilka dolžnosti tretjega podpredsednika španske vlade ter ministrica za ekološki prehod in demografske izzive

Glavne spremembe, o katerih se je dogovoril Svet

Besedilo Sveta po eni strani ohranja glavne ambicije predlagane revizije za izboljšanje zbiranja in čiščenja komunalnih odpadnih voda ter zagotavljanje prožnosti državam članicam pri izvajanju direktive, po drugi strani pa zagotavlja visoko raven varovanja zdravja ljudi in okolja.

Področje uporabe direktive

Cilji direktive so bili na predlog Komisije razširjeni onkraj varstva okolja ter vključujejo tudi varovanje zdravja ljudi in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Da bi obravnavali onesnaževanje iz majhnih aglomeracij, je Svet razširil področje uporabe direktive na vse aglomeracije s populacijskim ekvivalentom (PE) 1250 in več, v primerjavi s PE 2000 iz veljavne direktive. Za namene te direktive je populacijski ekvivalent parameter, ki se uporablja za opredelitev količin odpadne vode glede na potencialno obremenitev vode zaradi onesnaževanja, ki jo povzroči ena oseba na dan, pri čemer je PE 1 dnevna organska, biološko razgradljiva obremenitev, ki ima petdnevno biokemijsko potrebo po kisiku 60 g kisika na dan.

Kanalizacijski sistemi in načrti za ravnanje z odpadnimi vodami

Svet se je dogovoril, da bi bilo treba obveznost vzpostavitve kanalizacijskih sistemov za komunalne odpadne vode razširiti na vse aglomeracije s PE 1 250 ali več. Poleg tega je rok za izpolnitev te obveznosti podaljšal z leta 2030 na 2035, pri čemer so na voljo nekatera odstopanja za manjše aglomeracije in tiste države članice, ki so se EU pridružile nazadnje. Na primer, državam članicam, ki so se pridružile leta 2004 ali po letu 2006, se lahko roki za uskladitev podaljšajo za osem oziroma dvanajst let, saj so morale za izvajanje direktive nedavno že izvesti pomembnejše naložbe.

Če vzpostavitev kanalizacijskega sistema ni upravičena, izvedljiva ali stroškovno učinkovita, lahko države članice uporabijo individualne sisteme za zbiranje in čiščenje komunalnih odpadnih voda.

V besedilu so določeni roki, v katerih morajo države članice pripraviti celovite načrte ravnanja s komunalnimi odpadnimi vodami, ki bodo do leta 2035 zajemali aglomeracije s PE nad 100 000, do leta 2040 pa aglomeracije s PE od 10 000 do 100 000. Taki celoviti načrti upravljanja bodo pregledani vsaj vsakih šest let.

Čiščenje odpadnih voda

Svet je obveznost uporabe sekundarnega čiščenja (tj. odstranjevanja biološko razgradljivih organskih snovi) razširil na komunalne odpadne vode pred njihovim izpustom v okolje na vse aglomeracije s PE 1 250 ali več do leta 2035. Odstopanja veljajo za manjše aglomeracije in države članice, ki so se nedavno pridružile EU.

Države članice bodo morale do leta 2045 zagotoviti uporabo terciarnega čiščenja (tj. odstranjevanje dušika in fosforja) v večjih čistilnih napravah s PE 150 000 in več. Terciarno čiščenje bo obvezno v manjših aglomeracijah na območjih, na katerih obstaja tveganje evtrofikacije. Države članice so uvedle odstopanje od te zahteve, kadar se očiščena komunalna odpadna voda ponovno uporabi za namakanje v kmetijstvu, če ni okoljskih in sanitarnih tveganj. Dodatno čiščenje, s katerim se bo odstranil širok spekter mikroonesnaževal (kvartarno čiščenje), bo za vse naprave s PE nad 200 000 obvezno do leta 2045, zastavljena pa sta bila vmesna cilja za leti 2035 in 2040.

Razširjena odgovornost proizvajalca

Za kritje dodatnih stroškov zaradi kvartarnega čiščenja in v skladu z načelom „onesnaževalec plača“ bi morali proizvajalci farmacevtskih in kozmetičnih izdelkov, ki povzročajo onesnaževanje komunalnih odpadnih voda z mikroonesnaževali, prispevati k stroškom tega dodatnega čiščenja prek sheme razširjene odgovornosti proizvajalca. Svet se je strinjal, da bi se morala razširjena odgovornost proizvajalca uporabljati za vse izdelke, dane na trg v kateri koli državi in na kakršen koli način. Oprostitve razširjene odgovornosti proizvajalca naj ne bi pomenile nesorazmernega upravnega bremena za proizvajalca.

Energijska nevtralnost in obnovljivi viri energije

Države članice so se strinjale, da bi lahko imel sektor čiščenja komunalnih odpadnih voda pomembno vlogo pri znatnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in pomagal EU doseči cilj podnebne nevtralnosti. Uvedle so cilj energijske nevtralnosti, kar pomeni, da bodo morale komunalne čistilne naprave do leta 2045 proizvajati energijo, ki jo porabijo, s postopnimi vmesnimi cilji. Ta energija se lahko proizvede na kraju samem ali zunaj njega, do 30 % energije pa se lahko kupi iz zunanjih virov.

Nadzor odpadnih voda in ocena tveganja

Nova pravila uvajajo obveznosti za države članice, da spremljajo zdravstvene parametre v komunalnih odpadnih vodah, da bi zaznale prisotnost patogenov, odgovornih za bolezni ljudi in pandemije, kot so virus SARS-CoV-2 (koronavirus), poliovirus in virus gripe.

Države članice morajo poleg tega oceniti tveganja, ki jih izpusti komunalnih odpadnih voda pomenijo za okolje in zdravje ljudi, ter po potrebi poleg minimalnih zahtev iz direktive sprejeti dodatne ukrepe za odpravo teh tveganj.

Naslednji koraki

Svet se bo na podlagi splošnega pristopa z Evropskim parlamentom pogajal o dokončni obliki zakonodajnega akta. Izid pogajanj bosta morala uradno sprejeti Svet in Parlament.

Ozadje

Direktiva o čiščenju komunalne odpadne vode je bila sprejeta leta 1991. Cilj te direktive je „varstvo okolja pred škodljivimi vplivi izpustov odpadne vode iz mestnih virov in določenih industrij“. V skladu z veljavno direktivo morajo države članice zagotoviti, da se odpadne vode iz vseh aglomeracij z več kot 2 000 prebivalci zbirajo in čistijo v skladu z minimalnimi standardi EU. Države članice morajo v skladu z merili iz Direktive določiti tudi občutljiva območja, za katera veljajo strožji standardi in roki.

Komisija je leta 2019 ocenila direktivo. V tej oceni je bilo potrjeno, da je izvajanje direktive privedlo do znatnega zmanjšanja izpustov onesnaževal. Eden od ključnih razlogov za učinkovitost direktive je preprostost njenih zahtev, ki omogoča enostavno izvrševanje. Danes se 98 % odpadnih voda v EU ustrezno zbira, 92 % pa ustrezno čisti.

Ocena pa je pokazala, da še vedno obstajajo viri onesnaževanja, ki jih sedanja pravila še ne obravnavajo ustrezno. Med njimi so onesnaževanje iz manjših aglomeracij, prelivanje padavinskih voda in mikroonesnaževala, ki škodujejo okolju. Poleg tega je bilo v oceni poudarjeno, da je sektor komunalnih odpadnih voda eden največjih porabnikov energije v javnem sektorju. Namen novih pravil je najti odgovore na ta preostala vprašanja in izboljšati prispevek sektorja k doseganju podnebnih ciljev EU.

• Splošni pristop
• Čiščenje komunalnih odpadnih voda (ozadje)
• Akcijski načrt za ničelno onesnaževanje