Čiščenje odpadnih voda

Pomemben vzrok onesnaževanja voda

Če odpadne vode niso ustrezno očiščene, so pomemben vzrok onesnaževanja voda, kar vpliva na zdravje ljudi in okolje.

Kakovost vode v EU se je v zadnjih 30 letih močno izboljšala, nenazadnje zaradi zakonodaje EU o čiščenju komunalnih odpadnih voda. Kljub temu je še vedno preveč onesnaževanja in vedno znova se pojavljajo nova onesnaževala. S tem onesnaževanjem se je treba spoprijeti, da bi zaščitili zdravje ljudi in okolje.

Cilj EU je doseči ničelno onesnaževanje okolja do leta 2050. V ta namen je Svet sprejel posodobljena pravila o čiščenju komunalnih odpadnih voda, ki posodabljajo zadevna pravila iz leta 1991.

Glavna onesnaževala

Odpadne vode iz gospodinjstev ali industrije vsebujejo vrsto organskih in anorganskih snovi, olj in drugih delcev. Med največjimi onesnaževali so dušik, fosfor, organske snovi in mikroonesnaževala.

Dušik in fosfor

Hrana lahko povzroča onesnaževanje z dušikom.

Dušik in fosfor se uporabljata kot gnojili v proizvodnji hrane, pa tudi na primer kot aditiva v drugih sektorjih ali v farmacevtski industriji.

Organske snovi

Uporaba stranišča lahko ustvari večjo biološko potrebo po kisiku.

Za razgradnjo organskih snovi je potreben kisik. Več organske snovi kot je v vodi, večja je potreba po kisiku, kar pomeni, da živalim, na primer ribam, ostane premalo kisika.

Mikroonesnaževala in mikroplastika

Uporaba kozmetike ali zdravil lahko ustvari mikroonesnaževala.

92 % strupenih mikroonesnaževal, ki jih najdemo v odpadnih vodah EU, izvira iz farmacevtskih izdelkov, kot so antibiotiki in kozmetični izdelki.

Dušik in fosfor sta glavni hranili v odpadnih vodah. Previsoke ravni teh kemičnih snovi v rekah, jezerih ali morjih spodbujajo hitro rast alg in vodnih rastlin, ki lahko zmanjšajo ravni kisika, ko odmrejo in se razkrajajo. To izčrpavanje kisika škoduje ribam in drugim vodnim organizmom. Ta proces se imenuje evtrofikacija.

Pozitivni učinek pravil EU o čiščenju odpadnih voda

Zakonodaja EU o odpadnih vodah se je v zadnjih 30 letih izkazala za uspešno. Z leti je uporaba pravil EU v veliki meri prispevala k čistejšim rekam, jezerom, podzemnim vodam in morjem.

Glede na oceno zakonodaje EU, ki jo je Komisija izvedla leta 2019, je stopnja zbiranja in čiščenja odpadnih voda v EU skoraj 100-odstotna, več kot 90 % pa jih je očiščenih po visokih standardih, ki jih določajo pravila EU.

Zato se je raven onesnaževal v očiščenih odpadnih vodah močno zmanjšala.

Zmanjšanje glavnih onesnaževal v očiščenih odpadnih vodah

Jasno vidni so tudi trendi upadanja ravni onesnaževal v rekah in podzemnih vodah EU.

Nižja raven onesnaževal v rekah in podzemnih vodah

Nova pravila o čiščenju komunalnih odpadnih voda

Od sprejetja prvih pravil o čiščenje odpadnih voda so minila tri desetletja. Danes obstajajo nova onesnaževala in na voljo so nove možnosti za energijsko učinkovito čiščenje vode in boljšo uporabo podatkov.

Evropska komisija je oktobra 2022 predstavila predlog za posodobitev direktive o čiščenju komunalne odpadne vode (Direktiva Sveta 91/271/EGS, ki je bila leta 1998 spremenjena z Direktivo Komisije 98/15/ES). Predlog je temeljil na oceni pravil, ki se je zaključila leta 2019 in v kateri so bili izpostavljeni oprijemljivi rezultati, ki jih je direktiva pomagala doseči, in izzivi, ki še ostajajo.

• Direktiva o čiščenju komunalne odpadne vode (1998)

Oktobra 2023 se je 27 držav članic v okviru Sveta dogovorilo o skupnem stališču (splošni pristop). Evropski parlament je svoje stališče sprejel v istem mesecu. Pogajalci Sveta in Evropskega parlamenta so januarja 2024 dosegli začasni politični dogovor o predlogu. Svet je pravila sprejel aprila 2024.

• Komunalne odpadne vode: Svet sprejel nova pravila za učinkovitejše čiščenje (sporočilo za javnost, 5. november 2024)

Revidirana direktiva bo:

• razširila področje uporabe pravil na manjša mesta
• dodatno izboljšala postopke čiščenja
• zmanjšala porabo energije in emisije toplogrednih plinov v tem sektorju
• uveljavila načelo „onesnaževalec plača“
• pomagala spremljati in preprečevati pandemije
• izboljšala higienske razmere, zlasti za najranljivejše posameznike

Za uporabo novih pravil bodo potrebne naložbe v tem sektorju. In vendar ni pričakovati, da bodo storitve oskrbe z vodo postale dražje za posamezna gospodinjstva, dolgoročne koristi za zdravje ljudi in okolje pa bodo močno odtehtale stroške upravljavcev.

Vključitev manjših mest

V EU ima 43 % vseh mestnih aglomeracij manj kot 2 000 populacijskih ekvivalentov („populacijski ekvivalent“ je enota, ki se uporablja za izračun onesnaževanja s komunalnimi odpadnimi vodami). V skladu s pravili EU iz leta 1991 tem manjšim mestom ni treba zbirati in čistiti odpadne vode, čeprav povzročajo znatno onesnaževanje vodnih teles.

Po novih pravilih bodo morala vsa mesta z najmanj 1 000 prebivalci do leta 2035 izpolnjevati pravila o čiščenju odpadnih voda. To vključuje:

• vzpostavitev kanalizacijskih sistemov za komunalne odpadne vode
• čiščenje odpadnih voda za odstranitev biološko razgradljivih organskih snovi pred izpustom v okolje

Za manjše aglomeracije in aglomeracije v državah članicah, ki so se EU pridružile med zadnjimi, veljajo nekatera odstopanja.

Odstranjevanje dušika in fosforja

V skladu z novimi pravili bodo morale države članice do leta 2039 začeti odstranjevati dušik in fosfor z dodatnim čiščenjem odpadnih voda v čistilnih napravah z zmogljivostjo 150 000 populacijskih ekvivalentov ali več. Do leta 2045 bodo morale države EU odstranjevati tudi mikroonesnaževala.

Poleg tega bodo morale države EU izboljšati ravnanje z deževnico (samo v večjih mestih), da bi zmanjšale emisije organskih snovi in drugih onesnaževal. To bo pripomoglo k učinkovitejšemu obvladovanju močnega deževja, ki zaradi podnebnih sprememb postaja vse pogostejše.

Prispevanje k podnebnim ciljem in krožno gospodarstvo

V skladu z novimi pravili bo moral sektor odpadnih voda zmanjšati svoje emisije toplogrednih plinov, ki danes predstavljajo približno 0,85 % vseh emisij EU.

Zadevni sektor bi moral do leta 2045 doseči energijsko nevtralnost, kar pomeni, da bodo morale komunalne čistilne naprave proizvajati energijo, ki jo porabijo. Ta energija se lahko proizvede na kraju samem ali zunaj njega, do 35 % energije pa se lahko kupi iz zunanjih virov.

Nova pravila bodo pripomogla tudi k preprečevanju izgube virov in spodbujanju njihove ponovne uporabe v krožnem modelu. Fosfor iz blata bo na primer predelan in ponovno uporabljen v proizvodnji gnojil za pridelavo poljščin.

Uveljavitev načela „industrija plača“

Več kot 90 % mikroonesnaževal v odpadnih vodah povzročajo farmacevtski in kozmetični izdelki.

V teh sektorjih so na voljo učinkoviti načini čiščenja za odstranjevanje strupenih snovi. Nova pravila bodo od proizvajalcev in uvoznikov zahtevala uporabo takega čiščenja z uvedbo razširjene odgovornosti proizvajalca, ki temelji na načelu „onesnaževalec plača“.

Spremljanje pandemij

Viruse in pandemije bi lahko bolje preprečili s spremljanjem odpadnih voda.

Z analizo je v komunalnih odpadnih vodah mogoče zaznati prisotnost patogenov, ki povzročajo bolezni ljudi in pandemije. Izkušnje s COVID-19 so pokazale, da je lahko spremljanje odpadnih voda zelo učinkovit način za predvidevanje prihodnjega širjenja virusa.

Nova direktiva določa, da morajo države EU spremljati nekatere zdravstvene parametre v komunalnih odpadnih vodah. To vključuje virus SARS-CoV-2, virus otroške paralize, viruse gripe in druge patogene.

Izboljšanje higienskih razmer

Po podatkih Eurostata približno 10 milijonov ljudi v EU nima dostopa do osnovnih sanitarnih objektov.

Nova pravila bodo od držav članic zahtevala, da zagotovijo sanitarne storitve, zlasti za najbolj marginalizirane in ranljive osebe v EU. Izboljšati bo treba tudi dostop do javnih stranišč za vse.