Pojasnjevalniki

Kibernetske grožnje so vse pogostejše in vse bolj kompleksne. Države EU krepijo kibernetsko varnost, da bi zaščitile kritično infrastrukturo, gospodarsko stabilnost in zasebnost na spletu.

EU lahko uvede sankcije, da bi odvrnila kibernetske napade, ki zanjo ali za njene države članice pomenijo zunanjo grožnjo, in se nanje odzvala.

EU in njene države članice sodelujejo pri preprečevanju hibridnih groženj in kampanj, ki vplivajo na Evropo in njene državljane in državljanke, ter boju proti njim in odzivanju nanje.

EU ukrepa na več področjih, da bi izboljšala sposobnost odzivanja na krize in bila bolj odporna na prihodnje izzive.

Cilj politike EU za kibernetsko obrambo je okrepiti sodelovanje in naložbe za boljše odkrivanje vse večjega števila kibernetskih napadov, odvračanje od njih ter zaščito in obrambo pred njimi.

Socialni inženiring je le ena od groženj, ki jih obravnava EU, da bi spodbudila kibernetsko odpornost in boj proti kibernetski kriminaliteti.

Digitalizacija prinaša priložnosti, pa tudi kibernetske grožnje. Za boj proti njim je EU razvila strategijo za kibernetsko varnost in uvedla pobude za okrepitev varnosti in odpornosti.

Kibernetska kriminaliteta povzroča velike stroške družbi, podjetjem in posameznikom. EU si zato prizadeva za boj proti kriminalnim dejavnostim in podporo žrtvam.

EU pripravlja nova pravila za hitrejši dostop do digitalnih podatkov, ki se uporabljajo za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ne glede na lokacijo podatkov.