Boljši dostop do e-dokazov za boj proti kriminalu

Kaj so e-dokazi?

Digitalna revolucija na novo opredeljuje vse vidike družbe in kriminal pri tem ni nobena izjema. Vse več storilcev kaznivih dejanj za načrtovanje in izvedbo kaznivih dejanj uporablja tehnologijo. Da bi jih izsledili in obsodili, se organi posledično vse bolj zanašajo na e-dokaze.

Elektronski dokazi ali „e-dokazi“ so digitalni podatki, ki se uporabljajo za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj.

Med drugim vključujejo:

elektronsko pošto,
besedilna sporočila ali vsebino iz aplikacij za pošiljanje sporočil,
avdiovizualne vsebine in
podatke o spletnih računih uporabnikov.

Takšni podatki se lahko uporabijo za identifikacijo oseb ali za pridobitev več informacij o njihovih dejavnostih.

V digitalni dobi storilci kaznivih dejanj za načrtovanje in izvedbo takih dejanj vse pogosteje uporabljajo tehnološke storitve in orodja. Zato postajajo e-dokazi ključni za boj proti kriminalu: trenutno 85 % kazenskih preiskav vključuje digitalne podatke.

Težave s čezmejnim dostopom do e-dokazov

Pridobivanje dostopa do e-dokazov je lahko za organe dolgotrajen in zapleten proces, saj so le-ti pogosto shranjeni v drugi državi. Ponudniki spletnih storitev podatke o uporabnikih shranjujejo na strežnikih, ki se lahko nahajajo v več državah, in sicer v EU in zunaj nje.

Pravosodni organi zato veliko teže zberejo e-dokaze, saj so postopki za pridobitev dostopa do njih dolgotrajni in zapleteni.

Čezmejna zahteva za pridobitev e-dokazov se vloži v več kot 50 % vseh kazenskih preiskav.

Zakaj bo z novimi pravili laže dostopati do e-dokazov?

Evropska komisija je aprila 2018 na poziv Evropskega sveta in Sveta predlagala nova pravila, na podlagi katerih bi organi laže in hitreje dostopali do e-dokazov, ne glede na lokacijo podatkov.

V skladu s prvotnim predlogom Komisije bi pravosodni organi ene države članice EU lahko na podlagi novih pravil od vsakega ponudnika storitev, ki ponuja storitve v Evropski uniji in ima poslovno enoto ali zastopnika v drugi državi članici, neposredno zahtevali dostop do elektronskih dokazov.

To bi pospešilo postopek v zvezi z zahtevo za dostop, saj ne bi bilo potrebno posredovanje organov v zadevni drugi državi članici.

Predlagana pravila so zajeta v dveh zakonodajnih predlogih:

v uredbi o evropskem nalogu za predložitev in evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov v kazenskih zadevah in
v direktivi o določitvi harmoniziranih pravil o imenovanju pravnih zastopnikov za namene zbiranja dokazov v kazenskih postopkih.

Svet je 25. januarja 2023 potrdil dogovor z Evropskim parlamentom o obeh zakonodajnih predlogih.

Svet potrdil dogovor z Evropskim parlamentom o novih pravilih za izboljšanje čezmejnega dostopa do elektronskih dokazov (sporočilo za javnost, 25. januar 2023)

Uredba o nalogu za predložitev in nalogu za zavarovanje dokazov

Uredba o nalogu za predložitev in nalogu za zavarovanje e-dokazov bo organom omogočila dostop do shranjenih podatkov ne glede na njihovo lokacijo.

Nalog za predložitev bo pravosodnim organom držav članic omogočil, da zahtevo za dostop do e-dokazov naslovijo neposredno na ponudnika storitev, ki ima poslovno enoto ali zastopnika v drugi državi članici. Ponudnik storitev bo moral odgovoriti v desetih dneh, v nujnem primeru pa v šestih urah.

Nalog za zavarovanje pa bo ponudniku storitev onemogočil, da bi izbrisal e-dokaze, medtem ko bi bil nalog za predložitev še v obdelavi.

Pravila bodo temeljila na obstoječih načelih vzajemnega priznavanja med državami članicami. Uporabljala se bodo le za shranjene podatke, saj predlagana pravila ne urejajo prestrezanja telekomunikacij v realnem času.

Direktiva o pravnih zastopnikih

V skladu z direktivo o pravnih zastopnikih bodo morali vsi ponudniki storitev, ki nimajo poslovne enote v Evropski uniji, vendar v njej ponujajo storitve, obvezno imenovati pravnega zastopnika. Zastopnik bo odgovoren za prejem odločb in nalogov ter za njihovo izpolnjevanje in izvrševanje. Cilj je zagotoviti, da bodo imeli vsi ponudniki storitev, ki poslujejo v EU, enake obveznosti, kar zadeva dostop do e-dokazov.

Mednarodna pogajanja

Svet je junija 2019 Evropsko komisijo pooblastil, naj:

se v imenu EU z Združenimi državami Amerike pogaja o sporazumu o čezmejnem dostopu do e-dokazov in
sodeluje pri pogajanjih s Svetom Evrope glede drugega dodatnega protokola k Budimpeški konvenciji o kibernetski kriminaliteti.

Sporazum med EU in ZDA

Pogajanja z Združenimi državami Amerike za lažji čezmejni dostop do e-dokazov zaradi pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah so se začela septembra 2019 in še vedno potekajo.

Ponudniki storitev s sedežem v ZDA danes z evropskimi organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj sodelujejo bodisi neposredno na prostovoljni osnovi bodisi v okviru postopkov medsebojne pravne pomoči.

Zakonodaja ZDA ponudnikom storitev ne dovoljuje, da bi se v vseh primerih neposredno odzvali na evropske zahteve za dostop do e-dokazov. S sklenitvijo sporazuma med EU in ZDA bi bilo sodelovanje lažje, obenem pa bi bili na voljo strogi zaščitni ukrepi za varstvo temeljnih pravic.

Komisija Svet redno obvešča o stanju teh pogajanj.

Drugi dodatni protokol k Budimpeški konvenciji o kibernetski kriminaliteti

Svet Evrope je 17. novembra 2021 sprejel drugi dodatni protokol k Budimpeški konvenciji o kibernetski kriminaliteti. Cilj protokola je vzpostaviti:

določbe za učinkovitejšo in poenostavljeno ureditev medsebojne pravne pomoči,
določbe o neposrednem sodelovanju s ponudniki storitev v drugih državah pogodbenicah Konvencije ter
okvir in zaščitne ukrepe za razširitev preiskav preko meja.

Protokol vključuje stroge zaščitne ukrepe in zahteve na področju varstva podatkov. Prednost takšnega sporazuma je, da bi se lahko uporabljal po vsem svetu.

EU ne more podpisati ali ratificirati protokola, saj so lahko njegove pogodbenice le države. Zato je EU pooblastila države članice za podpis (5. aprila 2022) in ratifikacijo protokola (14. februarja 2023).

Glej tudi

Izboljšanje čezmejnega dostopa do elektronskih dokazov (Evropska komisija)