Hibridne grožnje:

Kaj so hibridne grožnje?

Opredelitve hibridnih groženj in kampanj se razlikujejo, ker morajo ostati prožne, da se omogoči ustrezen odziv na razvijajočo se naravo grožnje.

Hibridne grožnje se običajno nanašajo na usklajene škodljive dejavnosti, ki se načrtujejo in izvajajo zlonamerno. Njihov namen je na različne, pogosto kombinirane, načine ogroziti tarčo, kot je država ali institucija. Ti načini lahko vključujejo manipuliranje z informacijami, kibernetske napade, gospodarski vpliv ali prisilo, prikrito politično manevriranje, prisilno diplomacijo ali grožnje z vojaško silo.

Hibridne taktike uporabljajo državni in nedržavni akterji ter so vse bolj kompleksne in sofisticirane. Ne predstavljajo pa le varnostnega tveganja, temveč tudi grožnjo demokraciji, saj so usmerjene proti njenim temeljnim vrednotam, njihov cilj pa je povzročiti razdore v družbi in spodkopati politično odločanje.

Hibridne kampanje so zasnovane tako, da otežujejo odkrivanje in obrambo pred njimi. Zamišljene so tako, da ostanejo pod pragom, ki bi lahko bodisi pomenil vojno dejanje ali bi ga kot takega dojemali. Boj proti hibridnim grožnjam je zato kompleksen in nenehno spreminjajoč se izziv, s katerim se soočajo Evropska unija, njene države članice in njene partnerice.

• Evropski center odličnosti za preprečevanje hibridnih groženj

Usklajen odziv EU na hibridne grožnje

Čeprav so za preprečevanje hibridnih groženj v prvi vrsti odgovorne posamezne države članice EU, te sprejemajo tudi usklajene ukrepe za skupno preprečevanje teh groženj.

EU je po sprejetju strateškega kompasa za varnost in obrambo marca 2022 vzpostavila nabor orodij EU za odzivanje na hibridne grožnje. Ta nabor orodij zajema preventivne ukrepe, ukrepe sodelovanja, ukrepe za krepitev stabilnosti ter omejevalne in podporne ukrepe, kot so določeni v sklepih Sveta z dne 21. junija 2022 o okviru za usklajen odziv EU na hibridne kampanje.

Namen nabora orodij je:

• pomoč pri opredelitvi kompleksnih in večplastnih hibridnih kampanj
• usklajevanje prilagojenih in medsektorskih odzivov

Deluje kot splošni okvir, s seboj pa prinaša še druge ustrezne mehanizme in instrumente za odzivanje, kot je nabor orodij za obravnavo tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja (FIMI). Poleg tega je EU razvila zbirko orodij za kibernetsko diplomacijo za odzivanje na kibernetske grožnje in napade.

Svet je maja 2024 odobril usmerjevalni okvir za vzpostavitev skupin EU za hitro odzivanje na hibridne grožnje v praksi.

Skupine za hitro odzivanje na hibridne grožnje so eden od instrumentov v naboru orodij EU za odzivanje na hibridne grožnje za podporo državam članicam EU, partnerskim državam ter misijam in operacijam v okviru SVOP pri preprečevanju hibridnih groženj.

EU ima na voljo tudi mehanizme EU za krizno upravljanje, vključno z enotno ureditvijo Sveta za politično odzivanje na krize (IPCR), s katerimi podpira usklajeno ukrepanje v odziv na večje in kompleksne krize ter izmenjuje informacije, npr. o vmešavanju v evropske volitve leta 2024.

• Sklepi Sveta o okviru za usklajen odziv EU na hibridne kampanje, 21. junij 2022
• Hibridne grožnje: Svet utrl pot za napotitev skupin za hitro odzivanje na hibridne grožnje (sporočilo za javnost, 21. maj 2024)
• Strateški kompas za varnost in obrambo
• Sankcije proti kibernetskim napadom
• Enotna ureditev za politično odzivanje na krize (IPCR)

Več informacij o okviru EU za preprečevanje hibridnih groženj:

• Skupni okvir o preprečevanju hibridnih groženj iz leta 2016 (Uradni list EU)
• Skupno sporočilo iz leta 2018 o povečanju odpornosti in krepitvi zmogljivosti za obravnavanje hibridnih groženj (Uradni list EU)
• Letna poročila o napredku pri preprečevanju hibridnih groženj (Evropska komisija)

Boj proti dezinformacijam

Dezinformacijske kampanje ter, splošneje, tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje (FIMI) pogosto uporabljajo akterji groženj kot del širše hibridne kampanje ali samostojno. EU ima na voljo različne mehanizme za boj proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju.

Svet je 21. maja 2024 pred volitvami v Evropski parlament odobril sklepe o zaščiti volilnih procesov pred tujim vmešavanjem. Institucije EU in države članice so bile v sklepih pozvane, naj okrepijo ukrepe za spremljanje poskusov vmešavanja tujih akterjev v demokratični proces EU ter uporabijo vse mehanizme, mreže in orodja EU za zaščito integritete volitev, ne da bi pri tem ovirali odprto demokratično razpravo.

• Dezinformacije in demokratična odpornost
• Demokratična odpornost: Svet potrdil sklepe o zaščiti volilnih procesov pred tujim vmešavanjem (sporočilo za javnosti, 21. maj 2024)
• Boj proti dezinformacijam, tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju (Evropska služba za zunanje delovanje)
• EUvsDisinfo

Odpornost kritične infrastrukture

EU je od leta 2022 okrepila prizadevanja za zaščito kritične infrastrukture. Svet je 8. decembra 2022 sprejel novo zakonodajo, da bi z njo zagotovil, da so kritični sektorji, kot so energetika, voda, promet in zdravje, med drugim sposobni preprečiti hibridne napade, se pred njimi zaščititi, se nanje odzvati, se z njimi spopasti in po njih okrevati (direktiva o odpornosti kritičnih subjektov). S temi predpisi naj bi zmanjšali ranljivost in okrepili fizično odpornost kritičnih subjektov.

Poleg tega je Svet decembra 2022 po sabotaži plinovoda Severni tok sprejel priporočilo o odpornosti kritične infrastrukture.

Namen priporočila je bil okrepiti zmogljivost EU za zaščito njene kritične infrastrukture, zadeva pa tri prednostna področja: pripravljenost, odzivanje in mednarodno sodelovanje.

Svet je junija 2024 sprejel priporočilo o načrtu za usklajeno odzivanje na ravni EU na motnje v kritični infrastrukturi z velikim čezmejnim pomenom. V priporočilu je bil vzpostavljen načrt EU za kritično infrastrukturo, s ciljem spodbujati skupno situacijsko zavedanje izvora in posledic incidenta, bolj usklajeno komunicirati z javnostjo ter zagotoviti učinkovito odzivanje.

• Odpornost EU: Svet sprejel direktivo za krepitev odpornosti kritičnih subjektov (sporočilo za javnost, 8. december 2022)
• Priporočilo Sveta z dne 8. decembra 2022 o usklajenem vseevropskem pristopu za krepitev odpornosti kritične infrastrukture (Uradni list EU)
• Kritična infrastruktura: Načrt zaščite državljanov in državljank ter notranjega trga EU (sporočilo za javnost, 25. junij 2024)

Varnost omrežij in informacijskih sistemov

Svet je 28. novembra 2022 sprejel direktivo o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v EU. Z novimi pravili se dodatno izboljšujejo odpornost in zmogljivosti za odzivanje na incidente javnega in zasebnega sektorja ter EU kot celote, tudi v zvezi s hibridnimi napadi.

Nova direktiva, imenovana „NIS2“, je nadomestila prejšnja pravila o varnosti omrežij in informacijskih sistemov (direktiva NIS).

• EU sklenila okrepiti kibernetsko varnost in odpornost v Uniji: Svet sprejel novo zakonodajo (sporočilo za javnost, 28. november 2022)
• Kako se EU odziva na krize in krepi odpornost

Sodelovanje s partnerji

Sodelovanje s partnerji in organizacijami EU je ključnega pomena za preprečevanje hibridnih groženj.

Sodelovanje med EU in Natom

Strateško partnerstvo med EU in Natom je ključnega pomena za ohranjanje varnosti in stabilnosti v evroatlantskem območju. Pobude EU in Nata na področju preprečevanja hibridnih groženj vključujejo:

• skupne predloge za sodelovanje v zvezi s hibridnimi grožnjami
• strukturiran dialog o odpornosti z začetkom leta 2022

EU in NATO izvajata tudi skupne vaje na področju kriznega upravljanja, imenovane vzporedne in usklajene vaje (PACE). Cilj vaje v letu 2024 je bil okrepiti sposobnost EU za odzivanje na morebitne hibridne krize v EU in zunaj nje.

• Sodelovanje med EU in Natom
• EU Integrated Resolve 2024: EU zaključila obsežno vajo za odzivanje na krize (sporočilo za javnost, 25. oktober 2024)

Podpora partnerskim državam pri preprečevanju hibridnih groženj

EU je zavezana podpori partnerskim državam pri preprečevanju hibridnih groženj. Odličen primer takšnega sodelovanja je partnerska misija EU v Republiki Moldaviji (EUPM Moldova).

Misija je začela delovati maja 2023, da bi pomagala okrepiti moldavske strukture kriznega upravljanja ter povečati njeno odpornost na hibridne grožnje in kibernetsko varnost.

• Moldavija: EU začela civilno misijo za krepitev odpornosti varnostnega sektorja na področjih kriznega upravljanja in preprečevanja hibridnih groženj (sporočilo za javnost, 22. maj 2023)
• Partnerska misija EU v Republiki Moldaviji (spletišče)

Hibridne dejavnosti Rusije in Belorusije proti EU

Glej tudi

• Preprečevanje hibridnih groženj (Evropska služba za zunanje delovanje)
• Hibridne grožnje (Evropska komisija)