Katere so največje kibernetske grožnje v EU?
Kibernetske grožnje so vse pogostejše in vse bolj kompleksne. Države EU krepijo kibernetsko varnost, da bi zaščitile kritično infrastrukturo, gospodarsko stabilnost in zasebnost na spletu.
Zakaj je ključno okrepiti kibernetsko varnost
Kibernetska grožnja je vsaka zlonamerna dejavnost, s katero se ogroža celovitost, zaupnost ali razpoložljivost digitalnih sistemov, omrežij ali podatkov.
Kibernetske grožnje se v Evropi in po svetu še naprej povečujejo. V letu 2020 so gospodarski stroški, ki jih je na svetovni ravni povzročila kibernetska kriminaliteta, dosegli dvakratno raven iz leta 2015.
Kibernetski napadi postajajo ne le vse pogostejši, temveč tudi vse bolj kompleksni. Storilci kaznivih dejanj zdaj uporabljajo napredne tehnike, vključno z generativno umetno inteligenco, kar otežuje odkrivanje teh napadov in ukrepanje zoper njih.
Kako se EU bori proti kibernetski kriminaliteti
Večje kibernetske grožnje, ki jim je izpostavljena EU
Napadi postajajo vse bolj izpopolnjeni in raznoliki ter usmerjeni v najrazličnejše sektorje. Po podatkih Agencije EU za kibernetsko varnost (ENISA) so ključne kibernetske grožnje, ki jim je trenutno izpostavljena EU naslednje:
ogrožanje razpoložljivosti
napadi na razpoložljivost sistema ali storitve z izčrpanjem virov ali preobremenitvijo omrežne infrastrukture
izsiljevalsko programje
napadalcem omogoča, da prevzamejo nadzor nad napravami in zahtevajo odkupnino za ponovno vzpostavitev dostopa ali za nerazkritje podatkov
ogrožanje podatkov
nepooblaščen dostop do občutljivih, zaupnih ali zaščitenih podatkov z namenom manipuliranja z informacijami, njihovega razkritja ali uničenja
socialni inženiring
manipulativne taktike, pri katerih storilci žrtve napeljejo k temu, da storijo kritične napake ali predajo občutljive informacije
zlonamerna programska oprema
zasnovana tako, da omogoči vdor v sisteme, povzroča škodo, ovira storitve in omogoči krajo podatkov
napadi na dobavne verige
napadi, ki so uperjeni zoper posamezno organizacijo z izkoriščanjem ranljivosti v njeni dobavni verigi, pri čemer lahko pride do kaskadnega učinka
Pri 46 % kibernetskih groženj gre za ogrožanje razpoložljivosti.
Ogrožanje razpoložljivosti, izsiljevalsko programje in ogrožanje podatkov so največje kibernetske grožnje v EU.
Ogrožanje razpoložljivosti – 46 %
Izsiljevalsko programje – 27%
Ogrožanje podatkov – 16 %
Drugo – 11 %
Glavni akterji, ki stojijo za kibernetskimi grožnjami
Akterji, ki stojijo za kibernetskimi grožnjami, so zelo različni in segajo od skupin, za katerimi stojijo države, do finančno motiviranih zločincev, zasebnih subjektov in hekerjev-aktivistov. Vsaka skupina ima svoje metode in cilje:
- akterji, povezani z državo,
so skupine, za katerimi stoji država, ki izvajajo napade za politične ali strateške cilje, na primer vohunjenje - akterji kibernetske kriminalitete
poskušajo z oportunističnimi napadi, kot je socialni inženiring, pridobiti finančne koristi - agresivni akterji iz zasebnega sektorja
so subjekti, ki razvijajo in prodajajo kibernetsko orožje, pogosto vladam in posameznikom - hekerji-aktivisti
poskušajo z oviranjem in hekanjem uvesti politično ali družbeno spremembo, pri čemer jih včasih podpirajo akterji, povezani z državo
Sektorji, ki so najbolj izpostavljeni kibernetskim grožnjam
Skoraj 20 % kibernetskih napadov je uperjenih zoper organizacije v javni upravi, ki je ključen sektor za javne storitve in varnost. Sledijo mu sektorji prometa (11 %), financ (9 %), digitalne infrastrukture (9 %), poslovnih storitev (8 %), splošnih javnih storitev (8 %) in predelovalne industrije (6 %).
Javna uprava – 19 %
Promet – 11 %
Finance – 9 %
Digitalna infrastruktura – 9 %
Glej tudi:
Kibernetska varnost EU: strategija in ključne politike
Kibernetska varnost: socialni inženiring
Varnost na spletu
Zadnja posodobitev: 5. februar 2025